Kazalo
25 odnosi: Dresden, Hannover, Inženir, Jeklo, Material, Mehanika, Mehanska napetost, Most, Nemčija, Nemci, Razsežnost (vektorski prostor), Sila, Strig, Stuttgart, Trdnost, 1835, 1855, 1867, 1873, 1874, 1882, 1900, 1918, 2. oktober, 8. oktober.
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Christian Otto Mohr in Dresden
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Christian Otto Mohr in Hannover
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Christian Otto Mohr in Inženir
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Christian Otto Mohr in Jeklo
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Christian Otto Mohr in Material
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Christian Otto Mohr in Mehanika
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Poglej Christian Otto Mohr in Mehanska napetost
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Christian Otto Mohr in Most
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Christian Otto Mohr in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Christian Otto Mohr in Nemci
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Christian Otto Mohr in Razsežnost (vektorski prostor)
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Christian Otto Mohr in Sila
Strig
Stríg je deformacija teles, pri kateri leži sila vzporedno s ploskvijo, na katero prijemlje.
Poglej Christian Otto Mohr in Strig
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Christian Otto Mohr in Stuttgart
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Christian Otto Mohr in Trdnost
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Christian Otto Mohr in 1835
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Christian Otto Mohr in 1855
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Christian Otto Mohr in 1867
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Christian Otto Mohr in 1873
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Christian Otto Mohr in 1874
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Christian Otto Mohr in 1882
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Christian Otto Mohr in 1900
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Christian Otto Mohr in 1918
2. oktober
2.
Poglej Christian Otto Mohr in 2. oktober
8. oktober
8.
Poglej Christian Otto Mohr in 8. oktober