Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Čenaj, Bengalski zaliv, Britanska Indija, Britanska vzhodnoindijska družba, Ciklon, De iure - de facto, Dekanski polotok, Delhi, Denver, Kolorado, Erozija, Estuarij, Francozi, Glavno mesto, Glina, Granit, Habitat, Indija, Kalkuta, Kamena doba, Kuala Lumpur, London, Mavricij, Megalit, Mesto, Metropolitansko območje, Mezopotamija, Monsun, Mumbaj, Nizozemci, Peščenjak, Portugalci, Potres, Potres v Indijskem oceanu (2004), Prva svetovna vojna, Rusija, San Antonio, Teksas, Seznam suverenih držav, Skrilavec, Skupina spomenikov v Mahabalipuramu, Tamilščina, Trdnjava sv. Jurija, Čenaj, Viktorija Britanska, Volgograd, Združene države Amerike.
Čenaj
Čenaj, (tamilsko சென்னை, pred letom 1996 Madras) je četrto največje mesto v Indiji in glavno mesto južnoindijske države Tamil Nadu.
Novo!!: Čenaj in Čenaj · Poglej več »
Bengalski zaliv
right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.
Novo!!: Čenaj in Bengalski zaliv · Poglej več »
Britanska Indija
Zemljevid Britanske Indije iz leta 1909. Rožnato obarvana so ozemlja pod neposredno britansko administracijo, rumeno pa prinčevske države. Britanska Indija je skupen naziv za britansko vladavino na območju Indijske podceline med letoma 1612 in 1947, najprej prek Britanske vzhodnoindijske družbe in kasneje neposredno pod britansko krono.
Novo!!: Čenaj in Britanska Indija · Poglej več »
Britanska vzhodnoindijska družba
Zastava družbe Britanska vzhodnoindijska družba (British East India Company; tudi English East India Company, East India Company, John Company) je bila ena prvih delniških družb.
Novo!!: Čenaj in Britanska vzhodnoindijska družba · Poglej več »
Ciklon
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka.
Novo!!: Čenaj in Ciklon · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Čenaj in De iure - de facto · Poglej več »
Dekanski polotok
Dekanski polotok ali Južna Indija, znana tudi kot polotoška Indija, sestavlja polotoški južni del Indije.
Novo!!: Čenaj in Dekanski polotok · Poglej več »
Delhi
Delhi, med domačini poznan kot Dilli (दिल्ली, ਦਿੱਲੀ, دلّی), uradno ozemlje nacionalne prestolnice (NCT) Delhi, je mesto in zvezno ozemlje Indije, ki vsebuje New Delhi, glavno mesto Indije.
Novo!!: Čenaj in Delhi · Poglej več »
Denver, Kolorado
Denver je glavno in največje mesto zvezne države Kolorado v ZDA.
Novo!!: Čenaj in Denver, Kolorado · Poglej več »
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Novo!!: Čenaj in Erozija · Poglej več »
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Novo!!: Čenaj in Estuarij · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Čenaj in Francozi · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Čenaj in Glavno mesto · Poglej več »
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Novo!!: Čenaj in Glina · Poglej več »
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Novo!!: Čenaj in Granit · Poglej več »
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Novo!!: Čenaj in Habitat · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Čenaj in Indija · Poglej več »
Kalkuta
Kalkuta (tudi Kolkata) je velemesto v vzhodni Indiji, prestolnica zvezne države Zahodna Bengalija.
Novo!!: Čenaj in Kalkuta · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Čenaj in Kamena doba · Poglej več »
Kuala Lumpur
Kuala Lumpur (malajsko, lokalno tudi ali), pogosto okrajšano kot K.L., je glavno mesto Malezije in največje mesto v državi.
Novo!!: Čenaj in Kuala Lumpur · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Čenaj in London · Poglej več »
Mavricij
Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius;; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega. Otok Mavricij je del Maskarenov in leži 200 km severovzhodno od francoskega otoka Reunion in 570 km zahodno-jugozahodno od otoka Rodrigues.
Novo!!: Čenaj in Mavricij · Poglej več »
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Novo!!: Čenaj in Megalit · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Čenaj in Mesto · Poglej več »
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Novo!!: Čenaj in Metropolitansko območje · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Čenaj in Mezopotamija · Poglej več »
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Novo!!: Čenaj in Monsun · Poglej več »
Mumbaj
Mumbaj (izvorno Mumbai, Marathi मुंबई, nekdaj Bombaj) je mesto v Indiji, prestolnica zvezne države Maharaštra, ki je z okrog 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na svetu, če pa upoštevamo celotno metropolitansko območje, je Mumbaj z 19 milijoni prebivalcev četrto največje tako območje na svetu.
Novo!!: Čenaj in Mumbaj · Poglej več »
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Novo!!: Čenaj in Nizozemci · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Čenaj in Peščenjak · Poglej več »
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Novo!!: Čenaj in Portugalci · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Čenaj in Potres · Poglej več »
Potres v Indijskem oceanu (2004)
Animacija indonezijskega cunamija Fotografija cunamija na Tajskem Potres v Indijskem oceanu leta 2004 je bil zelo močan podvodni potres magnitude 9,0, ki je 26. decembra 2004 hudo prizadel države ob Indijskem oceanu.
Novo!!: Čenaj in Potres v Indijskem oceanu (2004) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Čenaj in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Čenaj in Rusija · Poglej več »
San Antonio, Teksas
San Antonio je drugo največje mesto v ameriški zvezni državi Teksas in sedmo največje v ZDA.
Novo!!: Čenaj in San Antonio, Teksas · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Čenaj in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Novo!!: Čenaj in Skrilavec · Poglej več »
Skupina spomenikov v Mahabalipuramu
Skupina spomenikov v Mahabalipuramu je zbirka verskih spomenikov iz 7.
Novo!!: Čenaj in Skupina spomenikov v Mahabalipuramu · Poglej več »
Tamilščina
Tamilščina je dravidski jezik, ki ga govorijo Tamilci na indijski podcelini.
Novo!!: Čenaj in Tamilščina · Poglej več »
Trdnjava sv. Jurija, Čenaj
Trdnjava sv.
Novo!!: Čenaj in Trdnjava sv. Jurija, Čenaj · Poglej več »
Viktorija Britanska
Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.
Novo!!: Čenaj in Viktorija Britanska · Poglej več »
Volgograd
Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.
Novo!!: Čenaj in Volgograd · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Čenaj in Združene države Amerike · Poglej več »
