Kazalo
26 odnosi: Ambulatorij, Četrta križarska vojna, Bazilika (zgradba), Druga svetovna vojna, Epitaf, Gotska arhitektura, Halberstadt, Henrik Lev, Kapitelj, Kapiteljska dvorana, Karolingi, Korna pregrada, Križni hodnik, Krilni oltar, Magdeburg, Nemčija, Opornik, Oton I. Veliki, Otoni, Plemenska vojvodina Saška, Prezbiterij, Prižnica, Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Sveti Štefan, Transept.
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Ambulatorij
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Četrta križarska vojna
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Bazilika (zgradba)
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Druga svetovna vojna
Epitaf
Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Epitaf
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Gotska arhitektura
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Halberstadt
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Henrik Lev
Kapitelj
Kapitelj (latinsko capitulum ali capitellum) je zbor kanonikov, eno od številnih teles duhovščine v katoliških, anglikanskih in nordijskih luteranskih cerkvah ali na njihovih srečanjih.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Kapitelj
Kapiteljska dvorana
Kapiteljska dvorana v Lincolnski katedrali z zunanjimi oporniki okoli zgradbe Kapiteljska dvorana v Southwell Minster Kapiteljska dvorana v Canterburyski katedrali Pozno renesančna mogočna katedrala v Toledu z lesenim opažem na stropu Kapiteljska dvorana ali chapter house je stavba ali prostor, ki je del katedrale, samostanske ali kolegijske cerkve, v kateri se izvajajo večja srečanja duhovščine.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Kapiteljska dvorana
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Karolingi
Korna pregrada
Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Korna pregrada
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Križni hodnik
Krilni oltar
Krilni oltar (tudi zložljiv oltar) ali krilni retabel je posebna oblika oltarnega nastavka, običajen v srednji Evropi, v katerem je lahko fiksno svetišče ali corpus obdan z dvema (triptih), štirimi (pentaptih) ali več (poliptih) premičnimi krili.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Krilni oltar
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Magdeburg
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Nemčija
Opornik
Prečni prerez skozi ladje stolnice v Reimsu: med stranskima ladjama sta dva opornika in oporni loki, ki prenašajo silo oboka na zunanje opornike Oporniki glavne ladje stolnice v Chartresu Oporniki glavne ladje stolnice v Reimsu Bruhalniki in oporniki stolnice v Amiensu Oporniki južnega zidu opatijske bazilike Sv.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Opornik
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Oton I. Veliki
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Otoni
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Plemenska vojvodina Saška
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Prižnica
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Romanska arhitektura
Sveti Štefan
Sveti Štefan je krščanski svetnik.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Sveti Štefan
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt in Transept