Kazalo
64 odnosi: Apostol, Arhitekt, Škofija Murska Sobota, Žitkovci, Župnišče, Župnija Dobrovnik, Župnijska cerkev, Cerkev (zgradba), Dekanija Lendava, Dobrovnik, Freska, Galerija sakralnih objektov v Prekmurju, Genterovci, Gotska umetnost, Kamovci, Kapela, Kobilje, Ladja, Lendava, Les, Madžarska, Marmor, Metropolija Maribor, Moravske Toplice, Občina Dobrovnik, Obok, Oltar, Pokopališče, Prezbiterij, Prižnica, Radmožanci, Republika, Rimskokatoliška cerkev, Slikar, Slovenščina, Srednji vek, Stolp, Sveti Jakob, Svetišče, Tlak, Trst, Vas, Vizitacija, Zakristija, Zvon, Zvonik, 1334, 1354, 1649, 1669, ... Razširi indeks (14 več) »
Apostol
Zadnja večerja'' Izraz apóstol v krščanstvu pomeni učence Jezusa Kristusa oziroma oznanjevalce njegovega verskega nauka.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Apostol
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Arhitekt
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Škofija Murska Sobota
Žitkovci
Žitkovci (madžarsko Zsitkóc) je naselje v Občini Dobrovnik.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Žitkovci
Župnišče
Slovenskih Konjicah Župnijski dom v Slovenskih Konjicah Župnišče, arhaično tudi farovž (iz – župnišče), ali tudi župnijski dom in župnijski center, imenujemo zgradbo, ki predstavlja uradni sedež župnije.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Župnišče
Župnija Dobrovnik
Župnija Dobrovnik je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Lendava škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Župnija Dobrovnik
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Župnijska cerkev
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Cerkev (zgradba)
Dekanija Lendava
Dekanija Lendava je rimskokatoliška dekanija, ki spada pod okrilje škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Dekanija Lendava
Dobrovnik
Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Dobrovnik
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Freska
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Prekmurju.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Genterovci
Genterovci (madžarsko Göntérháza) so naselje v Občini Lendava.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Genterovci
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Gotska umetnost
Kamovci
Kamovci (madžarsko Kámaháza) je naselje v Občini Lendava.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Kamovci
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Kapela
Kobilje
Kobilje (madžarsko Kebeleszentmárton) je naselje v Občini Kobilje, ki leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Kobilje
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Ladja
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Lendava
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Les
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Madžarska
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Marmor
Metropolija Maribor
Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Metropolija Maribor
Moravske Toplice
Moravske Toplice (madžarsko Alsómarác, nekoč Moravci) so naselje, središče občine Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Moravske Toplice
Občina Dobrovnik
Občina Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je ena od občin Republiki Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Občina Dobrovnik
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Obok
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Oltar
Pokopališče
Pokopališče v Nürnbergu Pokopališče je odrejen del ozemlja, namenjen, glede na kulturo ter navade, različnim načinom obreda pokopavanja ter samega ohranjanja posmrtnih ostankov in trupel na tem ozemlju.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Pokopališče
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Prižnica
Radmožanci
Radmožanci je naselje v Občini Lendava.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Radmožanci
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Republika
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Rimskokatoliška cerkev
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Slikar
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Slovenščina
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Srednji vek
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Stolp
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Sveti Jakob
Svetišče
Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Svetišče
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Tlak
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Trst
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Vas
Vizitacija
Vizitacija pomeni obisk višjega nadzornega organa v cerkvah z namenom inverture (popisa invertarja) in kontrole pravnih norm, ki so predpisane.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Vizitacija
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Zakristija
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in Zvonik
1334
1334 (MCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1334
1354
1354 (MCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1354
1649
1649 (MDCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1649
1669
1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1669
1688
1688 (MDCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1688
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 17. stoletje
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1794
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1796
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1797
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1811
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1839
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1889
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1914
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1978
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1979
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1985
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1991
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik in 1992
Prav tako znan kot Cerkev svetega Jakoba, Dobrovnik.