Odpri v Google MapsKazalo
49 odnosi: Agde, Akvadukt (most), Albižanska križarska vojna, Ancien Régime, Anjou (grofija), Španska nasledstvena vojna, Canal du Midi, Carcassonne, Centralni masiv, François Truffaut, Francija, Francoska Gvajana, Francoske regije, Georges Clemenceau, Hérault (departma), Hérault (reka), Heilbronn, Henrik II. de Montmorency, Henrik IV. Francoski, Jakobinci, Kanalski most, Béziers, Karel IX. Francoski, Katari, Kelti, Languedoc, Marseille, Mavri, Medičejci, Mesto, Napoleon III., Neolitik, Občine Francije, Okcitanščina, Okcitanija, Orb, Papež Inocenc III., Pont Vieux, Béziers, Prefektura (Francija), Rimsko cesarstvo, Sète, Senešal, Seznam mest v Franciji, Stoletna vojna, Stolnica sv. Nazarija, Béziers, Tajvan, Tramontana, Via Domitia, Vincent van Gogh, Zveza najstarejših evropskih mest.
- Občine departmaja Hérault
- Podprefekture Francije
- Ustanovitve v 30. letih pr. n. št.
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Béziers in Agde
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Béziers in Akvadukt (most)
Albižanska križarska vojna
Katarska križarska vojna ali Albižanski pohod (1209-1229) (francosko Croisade des albigeois, okcitansko Crosada dels albigeses) je bila dvajsetletna vojaška akcija, ki jo je sprožil papež Inocenc III. proti katarom v Languedocu na jugu Francije.
Poglej Béziers in Albižanska križarska vojna
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Poglej Béziers in Ancien Régime
Anjou (grofija)
''Položaj grofije Anjou v Franciji'' Anjou (Anžu) je zgodovinska grofija v Franciji z glavnim mestom Angers.
Poglej Béziers in Anjou (grofija)
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Béziers in Španska nasledstvena vojna
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Béziers in Canal du Midi
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Poglej Béziers in Carcassonne
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Poglej Béziers in Centralni masiv
François Truffaut
François Truffaut, francoski filmski režiser, * 1932, † 1984.
Poglej Béziers in François Truffaut
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Béziers in Francija
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Poglej Béziers in Francoska Gvajana
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Béziers in Francoske regije
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Poglej Béziers in Georges Clemenceau
Hérault (departma)
Hérault (okcitansko Erau, oznaka 34) je francoski departma, imenovan po reki Hérault, ki teče skozenj.
Poglej Béziers in Hérault (departma)
Hérault (reka)
Hérault (okcitansko Erau/Eraur) je reka v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, dolga 160 km.
Poglej Béziers in Hérault (reka)
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Béziers in Heilbronn
Henrik II. de Montmorency
Henrik II.
Poglej Béziers in Henrik II. de Montmorency
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Béziers in Henrik IV. Francoski
Jakobinci
Jakobinci so bili revolucionarni demokrati v času Francoske revolucije.
Poglej Béziers in Jakobinci
Kanalski most, Béziers
Kanalski most čez reko Orb (francosko Pont-canal de l’Orb ali Pont-canal de Béziers) je koritast most za reko Orb, ki vodi preko prekopa Canal du Midi v Béziersu v departmaju Hérault v regiji Oksitanija.
Poglej Béziers in Kanalski most, Béziers
Karel IX. Francoski
Karel IX.
Poglej Béziers in Karel IX. Francoski
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Béziers in Katari
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Béziers in Kelti
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Béziers in Languedoc
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Béziers in Marseille
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Béziers in Mavri
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Béziers in Medičejci
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Béziers in Mesto
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Béziers in Napoleon III.
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Béziers in Neolitik
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Poglej Béziers in Občine Francije
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Béziers in Okcitanščina
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Béziers in Okcitanija
Orb
Orb je 145 km dolga reka v južni Franciji.
Poglej Béziers in Orb
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Béziers in Papež Inocenc III.
Pont Vieux, Béziers
Pont vieux – stari most - je klasično umetniško delo, ki stoji v mestu Béziers v departmaju Hérault v Franciji.
Poglej Béziers in Pont Vieux, Béziers
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Poglej Béziers in Prefektura (Francija)
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Béziers in Rimsko cesarstvo
Sète
Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Béziers in Sète
Senešal
Beseda senešal (/ˈsɛnəʃəl/) ima lahko več različnih pomenov, od katerih vsi odražajo določene vrste nadzora ali upravljanja v zgodovinskem kontekstu.
Poglej Béziers in Senešal
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Poglej Béziers in Seznam mest v Franciji
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Béziers in Stoletna vojna
Stolnica sv. Nazarija, Béziers
Stolnica sv.
Poglej Béziers in Stolnica sv. Nazarija, Béziers
Tajvan
Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.
Poglej Béziers in Tajvan
Tramontana
Značilna oblika oblakov, ki jih je razpihala tramontana Tramontána je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa.
Poglej Béziers in Tramontana
Via Domitia
Smer poti Via Domitia. Sledi vozov na Via Domitii Pont romain de Saint-Thibéry Via Domitia je prva rimska cesta, zgrajena na ozemlju Galije v letih 120–118 pred našim štetjem, v času rimskega prokonzula Gneja Domitija Ahenobarba, po katerem je tudi poimenovana.
Poglej Béziers in Via Domitia
Vincent van Gogh
Vincent van Gogh, nizozemski slikar, * 30. marec 1853, Zundert, † 29. julij 1890, Auvers-sur-Oise.
Poglej Béziers in Vincent van Gogh
Zveza najstarejših evropskih mest
Zveza najstarejših evropskih mest je delovna skupina, ki povezuje najstarejša mesta v Evropi.
Poglej Béziers in Zveza najstarejših evropskih mest