Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Ciciban (revija), Druga svetovna vojna, Gregec Kobilica, Ivan Potrč, Jakobski Dol, Kaj mi poje ptičica (dobra volja je najbolja), Ko zorijo jagode, Koncentracijsko taborišče Gonars, Kopriva, Sežana, Kratka proza, Ljubljana, Maribor, Mladinski opus Branke Jurca, Modra kapica in začarani volk, NOB-literatura, Osvobodilna fronta, Partizanska spomenica 1941, Pedagogika, Pisatelj, Poredni zajček, Pravljica, Prva svetovna vojna, Revija, Roman, Seznam slovenskih pisateljev, Slovenci, Slovenska književnost, Snežaki v vrtcu, Urednik, 1914, 1974, 1999, 24. maj, 6. marec.
Ciciban (revija)
Mesečna revija Ciciban je začela izhajati leta 1945.
Novo!!: Branka Jurca in Ciciban (revija) · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Branka Jurca in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gregec Kobilica
Gregec Kobilica Gregec Kobilica je literarni lik, ki nastopa v istoimenski pripovedi Branke Jurca.
Novo!!: Branka Jurca in Gregec Kobilica · Poglej več »
Ivan Potrč
Ivan Potrč, psevdonim Juraj T(j)oš, slovenski pisatelj, dramatik in urednik, * 1. januar 1913, Štuki pri Ptuju, † 12. junij 1993, Ljubljana.
Novo!!: Branka Jurca in Ivan Potrč · Poglej več »
Jakobski Dol
Jakobski Dol je ime dveh naselij v Občini Pesnica.
Novo!!: Branka Jurca in Jakobski Dol · Poglej več »
Kaj mi poje ptičica (dobra volja je najbolja)
»Kaj mi poje ptičica« (pogosto: »dobra volja je najbolja«) je naslovna skladba filma Kekec iz leta 1951, v izvedbi Tomaža Tozona (očeta Jerneja Tozona) in ob spremljavi Orkestra RTV Ljubljana.
Novo!!: Branka Jurca in Kaj mi poje ptičica (dobra volja je najbolja) · Poglej več »
Ko zorijo jagode
Naslovnica knjige v izdaji Državne založbe Slovenije Ko zorijo jagode je mladinska povest slovenske pisateljice Branke Jurca.
Novo!!: Branka Jurca in Ko zorijo jagode · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Gonars
Spominsko obeležje na mestu Koncentracijskega taborišča Gonars Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo fašistično taborišče, ustanovljeno 23. februarja 1942 v bližini naselja Gonars v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Novo!!: Branka Jurca in Koncentracijsko taborišče Gonars · Poglej več »
Kopriva, Sežana
Kopriva je naselje v Občini Sežana.
Novo!!: Branka Jurca in Kopriva, Sežana · Poglej več »
Kratka proza
Kratka proza je kratka pripovedna vrsta oz.
Novo!!: Branka Jurca in Kratka proza · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Branka Jurca in Ljubljana · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Branka Jurca in Maribor · Poglej več »
Mladinski opus Branke Jurca
Branka Jurca, slovenska pedagoginja in pisateljica, nosilka partizanske spomenice, * 24.
Novo!!: Branka Jurca in Mladinski opus Branke Jurca · Poglej več »
Modra kapica in začarani volk
Modra kapica in začarani volk je pravljica slovenske pisateljice Branke Jurca.
Novo!!: Branka Jurca in Modra kapica in začarani volk · Poglej več »
NOB-literatura
NOB-literatura je oznaka za odporniško literaturo v Sloveniji in Jugoslaviji v letih 1941–1945.
Novo!!: Branka Jurca in NOB-literatura · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Branka Jurca in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Partizanska spomenica 1941
Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).
Novo!!: Branka Jurca in Partizanska spomenica 1941 · Poglej več »
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Novo!!: Branka Jurca in Pedagogika · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Branka Jurca in Pisatelj · Poglej več »
Poredni zajček
Poredni zajček je literarni lik v istoimenski pravljici, ki jo je napisala slovenska pisateljica Branka Jurca.
Novo!!: Branka Jurca in Poredni zajček · Poglej več »
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Novo!!: Branka Jurca in Pravljica · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Branka Jurca in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Novo!!: Branka Jurca in Revija · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Branka Jurca in Roman · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Branka Jurca in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Branka Jurca in Slovenci · Poglej več »
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Novo!!: Branka Jurca in Slovenska književnost · Poglej več »
Snežaki v vrtcu
Nekega dne so otroci v vrtcu »Rdeča redkvica« odšli na igrišče in naredili snežno deklico Tino.
Novo!!: Branka Jurca in Snežaki v vrtcu · Poglej več »
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Novo!!: Branka Jurca in Urednik · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Branka Jurca in 1914 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Branka Jurca in 1974 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Branka Jurca in 1999 · Poglej več »
24. maj
24.
Novo!!: Branka Jurca in 24. maj · Poglej več »
6. marec
6.
Novo!!: Branka Jurca in 6. marec · Poglej več »
