Odpri v Google MapsKazalo
17 odnosi: Amazonka, Atlantski ocean, Čad, Čad (jezero), Deževni gozd, Depresija (geologija), Endoreična kotlina, Gvinejski zaliv, Harmatan, Južna Amerika, Ozračje, Podnebje, Sahara, Satelit, Sedimentne kamnine, Slonokoščena obala, Srednja Afrika.
- Geološka depresija
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Poglej Bodélé in Amazonka
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Bodélé in Atlantski ocean
Čad
Čad (Tšād; uradno Republika Čad) je celinska država v Srednji Afriki.
Poglej Bodélé in Čad
Čad (jezero)
Čad je jezero v Srednji Afriki, ki se nahaja v zaprti kotlini ob južnem robu Sahare, v polsuhem Sahelu.
Poglej Bodélé in Čad (jezero)
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Bodélé in Deževni gozd
Depresija (geologija)
Depresija v geologiji je površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka, ali nizko ležeče območje pod morsko gladino.
Poglej Bodélé in Depresija (geologija)
Endoreična kotlina
Endoreična kotlina (iz grščine ἔνδον, éndon, "znotraj" in "ῥεῖν", rheîn, "teči") je zaprta drenažna kotlina, ki zadržuje vodo in ne omogoča iztoka v zunanje vodne tokove, kot so reke in morja.
Poglej Bodélé in Endoreična kotlina
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Poglej Bodélé in Gvinejski zaliv
Harmatan
Abuji (Nigerija) v meglici, značilni za harmatan Harmatan je vroč, suh veter, ki piha iz Sahare proti Gvinejskemu zalivu in nosi oblake drobnega peska (zrnca so v velikosti med 0,5 in 10 mikrometrov).
Poglej Bodélé in Harmatan
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Bodélé in Južna Amerika
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Bodélé in Ozračje
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Bodélé in Podnebje
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Poglej Bodélé in Sahara
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Bodélé in Satelit
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Bodélé in Sedimentne kamnine
Slonokoščena obala
Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki.
Poglej Bodélé in Slonokoščena obala
Srednja Afrika
Srednja Afrika je po definiciji OZN področje držav, ki ležijo v porečju reke Kongo.
Poglej Bodélé in Srednja Afrika