Kazalo
18 odnosi: Burgundi, Burgundija, Francija, Franki, Frankovsko cesarstvo, Grenoble, Hildebert I., Isère, Isère (departma), Klodomer, Klotar I., Merovingi, Ostrogoti, Rona - Alpe, Teoderik I., Teoderik Veliki, 25. junij, 524.
- Bitke srednjega veka
- Departma Isère
- Leto 524
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Burgundi
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Burgundija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Frankovsko cesarstvo
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Grenoble
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Hildebert I.
Isère
Isère je lahko.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Isère
Isère (departma)
Isère (frankoprovansalsko Isera, okcitansko Isèra, oznaka 38) je francoski departma, imenovan po reki Isère, ki teče skozenj.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Isère (departma)
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Klodomer
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Klotar I.
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Merovingi
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Ostrogoti
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Rona - Alpe
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Teoderik I.
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in Teoderik Veliki
25. junij
25.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in 25. junij
524
524 (DXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bitka pri Vézeronceu in 524