Kazalo
28 odnosi: Deltoid, Diagonala, Ekvivalenca, Enakokraki trapez, Hipotenuza, Kateta, Konveksni in konkavni mnogokotnik, Krožnica, Kvadrat (geometrija), Newtonova premica, Nicolaus Fuss, Očrtana krožnica, Oglišče, Ortodiagonalni štirikotnik, Pitotov izrek, Planimetrija, Ploščina, Pravilni mnogokotnik, Pravokotni trikotnik, Pravokotnost, Sokota, Stranica, Talesov izrek, Tangentni štirikotnik, Tangentni trapez, Tetivni štirikotnik, Včrtana krožnica, Višina trikotnika.
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Deltoid
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Diagonala
Ekvivalenca
V matematični logiki je ekvivalenca dvočlena logična operacija med izjavami.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Ekvivalenca
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Enakokraki trapez
Hipotenuza
Hipotenúza je najdaljša stranica v pravokotnem trikotniku.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Hipotenuza
Kateta
Katéti pravokotnega trikotnika sta stranici, ki oklepata pravi kot.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Kateta
Konveksni in konkavni mnogokotnik
pravilni petkotnik. Vbočeni in izbočeni mnogokotnik (tudi konkavni in konveksni poligon) je mnogokotnik, ki je konveksen (izbočen) ali konkaven (vbočen).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Konveksni in konkavni mnogokotnik
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Krožnica
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Kvadrat (geometrija)
Newtonova premica
Točke E, K in F ležijo na Newtonovi premici Newtonova prémica ali tudi Newton-Gaussova prémica je v ravninski geometriji premica, ki povezuje razpolovišči diagonal štirikotnika in razpolovišče pridružene diagonale v polnem štirikotniku.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Newtonova premica
Nicolaus Fuss
Nicolaus Fuss (tudi Nikolaus, Nicolas), švicarski matematik, * 29. januar 1755, Basel, Švica, † 4. januar 1826, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Nicolaus Fuss
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Očrtana krožnica
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Oglišče
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Ortodiagonalni štirikotnik
Pitotov izrek
''a'' + ''c''.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Pitotov izrek
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Planimetrija
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Ploščina
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Pravilni mnogokotnik
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Pravokotni trikotnik
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Pravokotnost
Sokota
Sokota Izraz sòkóta v geometriji označuje kota, ki sta v sosednji legi in skupaj sestavljata iztegnjeni kot (180°).
Poglej Bicentrični štirikotnik in Sokota
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Stranica
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Talesov izrek
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Tangentni štirikotnik
Tangentni trapez
Zgled tangentnega trapeza bicentričen pravokotnega tangentnega trapeza. Tu je posebej dolžina prve diagonale ''e'' enaka dolžini drugega kraka ''d'' (''e''.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Tangentni trapez
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Tetivni štirikotnik
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Včrtana krožnica
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Poglej Bicentrični štirikotnik in Višina trikotnika
Prav tako znan kot Tetivnotangentni štirikotnik.