Kazalo
42 odnosi: Arhitrav, Atrij, Bazilika, Bazilika (zgradba), Bonn, Bron, Burgundija (regija), Friderik I. Habsburški, Galija, Kapitel, Karel IV. Luksemburški, Köln, Kip, Kipar, Križni hodnik, Kripta, Ludvik IV. Wittelsbaški, Maksimijan, Marmor, Martin iz Toursa, Merovingi, Nadškofija, Nemčija, Oltar, Papež Pij XII., Peščenjak, Pilaster, Požar, Porfir, Predalčna lesena gradnja, Prezbiterij, Relikvija, Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Sarkofag, Sramotilni steber, Sveta Helena, Tabernakelj, Tebe, Egipt, Trahit, Transept, Zvon.
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Arhitrav
Atrij
Grand Doubletree hotel/condo, 42-nadstropni atrij, center Miamija Atrij je v arhitekturi velik odprt prostor, ki se nahaja v stavbi.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Atrij
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Bazilika
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Bazilika (zgradba)
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Bonn
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Bron
Burgundija (regija)
Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Burgundija (regija)
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Friderik I. Habsburški
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Galija
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Kapitel
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Karel IV. Luksemburški
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Köln
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Kip
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Kipar
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Križni hodnik
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Kripta
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Ludvik IV. Wittelsbaški
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Maksimijan
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Marmor
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Martin iz Toursa
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Merovingi
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Nadškofija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Nemčija
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Oltar
Papež Pij XII.
Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Papež Pij XII.
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Peščenjak
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Pilaster
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Požar
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Porfir
Predalčna lesena gradnja
Schiltach v Črnem gozdu Hiša svete Marije v Elyju, Anglija Shakespearjeva rojstna hiša, Stratford-upon-Avon Predalčna lesena gradnja (nemško fachwerkhaus, v Švici riegelhaus) je najbolj znana v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Predalčna lesena gradnja
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Prezbiterij
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Relikvija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Romanska arhitektura
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Sarkofag
Sramotilni steber
Nemčiji Sramotilni steber ali pranger (iz nemško Pranger) je steber, na katerega so predvsem v srednjem veku za kazen privezovali storilce nekaterih sramotnih dejanj in jih izpostavljali javnemu posmehu in sramotenju.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Sramotilni steber
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Sveta Helena
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Tabernakelj
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Tebe, Egipt
Trahit
Trahit Trahit na diagramu QAPF Na diagramu TAS trahitu pripada polje T Trahiti (iz grškega τραχύς - grób) so skupina finozrnatih, na splošno afanitskih do porfiritskih predornin.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Trahit
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Transept
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Bazilika sv. Martina, Bonn in Zvon
Prav tako znan kot Bonnski Münster.