Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Ambulatorij, Apnenec, Bazilika (zgradba), Benediktinci, Cerkev (zgradba), Družba Jezusova, Frančišek Ksaverij, Francija, Francoska revolucija, Grški križ, Greh, Ignacij Lojolski, Ivana Orleanska, Joseph Hippolyte Guibert, Kamnoseštvo, Kupola, Martinik, Montmartre, Mozaik, Mučenec, Nadškof, Nuna, Palača Garnier, Papež, Papež Leon XIII., Pariz, Pelée (gora), Pokora, Portik, Prezbiterij, Prusija, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Samostan, Seine-et-Marne, Seznam stavb in objektov v Parizu, Srce Jezusovo, Stolnica sv. Fronta, Périgueux, Svetnik, Transept, Travertin, Vatikan, Vatikanski koncil, Zvon.
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Ambulatorij · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Apnenec · Poglej več »
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Bazilika (zgradba) · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Benediktinci · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Družba Jezusova · Poglej več »
Frančišek Ksaverij
Sveti Frančišek Ksaverij (kratko Franc Ksaver) je rimskokatoliški svetnik in eden od soustanoviteljev Družbe Jezusove (jezuitov); velja za zavetnika misijonarjev, * 7. april 1506, Xavier, Navarra, Španija; + 3. december 1552, otok Shangchuan, Kitajska.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Frančišek Ksaverij · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Francija · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Francoska revolucija · Poglej več »
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Grški križ · Poglej več »
Greh
V verskem kontekstu je greh kršitev Božjega zakona.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Greh · Poglej več »
Ignacij Lojolski
Ignacij Lojolski (izvirno baskovsko Iñigo López de Loyola), baskovski teolog, jezuit in svetnik.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Ignacij Lojolski · Poglej več »
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Ivana Orleanska · Poglej več »
Joseph Hippolyte Guibert
Joseph Hippolyte Guibert O.M.I., francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1802, Aix-en-Provence, † 8. julij 1886.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Joseph Hippolyte Guibert · Poglej več »
Kamnoseštvo
Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Kamnoseštvo · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Kupola · Poglej več »
Martinik
Lega otoka v Malih Antilih Martinik (francosko Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km².
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Martinik · Poglej več »
Montmartre
Pogled na Montmartre iz Notre Dame de Paris, vključno z baziliko Sacré-Cœur ''Vrt na Montmartru'', Auguste Renoir (1880) Montmartre (v slovenščini) je grič, visok 130 m, v 18.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Montmartre · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Mozaik · Poglej več »
Mučenec
Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Mučenec · Poglej več »
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Nadškof · Poglej več »
Nuna
Nuna je članica verske skupnosti žensk, ki običajno živi pod zaobljubami revščine, čednosti in poslušnosti v ograjenem samostanu.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Nuna · Poglej več »
Palača Garnier
Palača Garnier, zadaj z odrsko stavbo in upravnim traktom Palača Garnier, znana tudi kot Opéra Garnier, je (poleg Opéra Bastille) ena od dveh pariških opernih hiš, ki sta podrejeni državni ustanovi Opéra National de Paris.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Palača Garnier · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Papež · Poglej več »
Papež Leon XIII.
Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Papež Leon XIII. · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Pariz · Poglej več »
Pelée (gora)
Pelée (»Plešasta gora«) je aktiven ognjenik na severnem delu francoskega departmaja Martinik v Karibih.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Pelée (gora) · Poglej več »
Pokora
Pokóra je dejanje, ki ga opravi grešnik, kadar želi pokazati svoj iskreni namen, da ne bo več grešil.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Pokora · Poglej več »
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Portik · Poglej več »
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Prezbiterij · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Samostan · Poglej več »
Seine-et-Marne
Seine-et-Marne (oznaka 77) je francoski departma, imenovan po rekah Seni in Marni, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Seine-et-Marne · Poglej več »
Seznam stavb in objektov v Parizu
Seznam stavb in objektov v Parizu.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Seznam stavb in objektov v Parizu · Poglej več »
Srce Jezusovo
Srce Jezusovo Srce Jezusovo je objekt čaščenja v katolištvu.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Srce Jezusovo · Poglej več »
Stolnica sv. Fronta, Périgueux
Stolnica sv.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Stolnica sv. Fronta, Périgueux · Poglej več »
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Svetnik · Poglej več »
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Transept · Poglej več »
Travertin
Travertin je dober gradbeni material Travertin je vrsta sedimentne kamnine, ki je sestavljena iz kalcijevega karbonata.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Travertin · Poglej več »
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Vatikan · Poglej več »
Vatikanski koncil
Vatikanski koncil je ime dveh ekumenskih koncilov.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Vatikanski koncil · Poglej več »
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Novo!!: Bazilika Srca Jezusovega, Pariz in Zvon · Poglej več »
