Kazalo
23 odnosi: Batavi, Belgijska Galija, Brittenburg, Castra Vetera, Germani, Judeja, Julij Civil, Kelti, Leiden, Leto štirih cesarjev, Nijmegen, Nizozemska, Praetorium Agrippinae, Publij Kornelij Tacit, Ren, Rimska legija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Spodnja Germanija, Utrecht, Vespazijan, Vitelij, X. legija Gemina.
- Bitke Rimskega cesarstva
- Leto štirih cesarjev
- Leto 69
- Leto 70
Batavi
Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.
Poglej Batavska vstaja in Batavi
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Batavska vstaja in Belgijska Galija
Brittenburg
Orteliusu Rimska cesta, vidna z avtoceste v bližini Valkenburga, Južna Holandija Brittenburg je bila rimska ruševina zahodno od Leidna med Katwijk aan Zee in Noordwijk aan Zee, domnevno enake še starejše keltske trdnjave Lugdunum.
Poglej Batavska vstaja in Brittenburg
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Poglej Batavska vstaja in Castra Vetera
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Batavska vstaja in Germani
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Batavska vstaja in Judeja
Julij Civil
Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.
Poglej Batavska vstaja in Julij Civil
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Batavska vstaja in Kelti
Leiden
Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Batavska vstaja in Leiden
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Batavska vstaja in Leto štirih cesarjev
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Batavska vstaja in Nijmegen
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Batavska vstaja in Nizozemska
Praetorium Agrippinae
''Pretorij Agripine'' upodobljen levo na Tabula Peutingeriana Pregledna karta Kasteluma izkopavanja: Valkenburg med 1941-'43 in '46-'50 Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Praetorium Agrippinae'' je na karti označen s številko 3.
Poglej Batavska vstaja in Praetorium Agrippinae
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Batavska vstaja in Publij Kornelij Tacit
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Batavska vstaja in Ren
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Batavska vstaja in Rimska legija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Batavska vstaja in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Batavska vstaja in Rimsko cesarstvo
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Batavska vstaja in Spodnja Germanija
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Batavska vstaja in Utrecht
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Batavska vstaja in Vespazijan
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Batavska vstaja in Vitelij
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Batavska vstaja in X. legija Gemina