Kazalo
40 odnosi: Štefan Dušan, Besarabija, Bitka pri Posadi, Bizantinsko cesarstvo, Bojarji, Câmpulung, Curtea de Argeș, Dneper, Dnester, Dominikanci, Drugo bolgarsko cesarstvo, Herezija, Ivan Aleksander, Ivan Šišman, Karel I. Ogrski, Katolištvo, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kumani, Ludvik I. Ogrski, Madžarska, Moldavija, Mongoli, Neagoe Basarab, Nikolaj Aleksander Vlaški, Ogrska, Papež Janez XXII., Pečenegi, Prut, Radu Negru, Romunščina, Tatari, Tokomer, Turščina, Vazal, Vlaška, Vlad III. Drakula, Vlahi, Vojvoda, Vzhodna pravoslavna cerkev, 1352.
- Rojeni v 1310. letih
- Umrli leta 1352
- Vlaški knezi
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Basarab I. Vlaški in Štefan Dušan
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Basarab I. Vlaški in Besarabija
Bitka pri Posadi
Bitka pri Posadi je bila bitka med vojvodo Basarabom I. Vlaškim in ogrskim kraljem Karlom I., ki je trajala od 9.–12.
Poglej Basarab I. Vlaški in Bitka pri Posadi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Basarab I. Vlaški in Bizantinsko cesarstvo
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Basarab I. Vlaški in Bojarji
Câmpulung
Câmpulung, Cîmpulung (izg.) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.
Poglej Basarab I. Vlaški in Câmpulung
Curtea de Argeș
Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.
Poglej Basarab I. Vlaški in Curtea de Argeș
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Basarab I. Vlaški in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Basarab I. Vlaški in Dnester
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Basarab I. Vlaški in Dominikanci
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Basarab I. Vlaški in Drugo bolgarsko cesarstvo
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Basarab I. Vlaški in Herezija
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Basarab I. Vlaški in Ivan Aleksander
Ivan Šišman
Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).
Poglej Basarab I. Vlaški in Ivan Šišman
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Basarab I. Vlaški in Karel I. Ogrski
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Basarab I. Vlaški in Katolištvo
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Basarab I. Vlaški in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Basarab I. Vlaški in Kumani
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Basarab I. Vlaški in Ludvik I. Ogrski
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Basarab I. Vlaški in Madžarska
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Basarab I. Vlaški in Moldavija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Basarab I. Vlaški in Mongoli
Neagoe Basarab
Neagoe Basarab (romunsko Neagoe Basarab) je bil od leta 1512 do 1521 vlaški knez, * okrog 1459, † 15. september 1521.
Poglej Basarab I. Vlaški in Neagoe Basarab
Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj Aleksander (romunsko Nicolae Alexandru) je bil vlaški knez, ki je vladal od leta 1352 do novembra 1364.
Poglej Basarab I. Vlaški in Nikolaj Aleksander Vlaški
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Basarab I. Vlaški in Ogrska
Papež Janez XXII.
Papež Janez XXII., rojen kot Jacques Duèze (tudi: Jacques d'Euse, srednjeveško Jacme Duesa, Iacobus de Osa), francoski dominikanec in papež, * okoli 1244 Cahors ((Lot, Francosko kraljestvo), † 4. december 1334, Avignon (Venaissin, Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Basarab I. Vlaški in Papež Janez XXII.
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Basarab I. Vlaški in Pečenegi
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Basarab I. Vlaški in Prut
Radu Negru
Radu Negru (romunsko Radu Negru, Črni Radu, običajno Negru Vodă, Črni vojvoda) je bil legendarni ustanovitelj in prvi vladar Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Basarab I. Vlaški in Radu Negru
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Basarab I. Vlaški in Romunščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Basarab I. Vlaški in Tatari
Tokomer
TokomerSălăgean, Tudor.
Poglej Basarab I. Vlaški in Tokomer
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Basarab I. Vlaški in Turščina
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Basarab I. Vlaški in Vazal
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Basarab I. Vlaški in Vlaška
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Poglej Basarab I. Vlaški in Vlad III. Drakula
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Basarab I. Vlaški in Vlahi
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Basarab I. Vlaški in Vojvoda
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Basarab I. Vlaški in Vzhodna pravoslavna cerkev
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Basarab I. Vlaški in 1352
Glej tudi
Rojeni v 1310. letih
Umrli leta 1352
Vlaški knezi
Prav tako znan kot Basarab I..