Kazalo
30 odnosi: Antiklinala, Baker, Baltsko morje, Denudacija, Devon, Diamant, Eridanos (geologija), Fenoskandija, Fosil, Geofizika, Gnajs, Grenlandija, Humus, Intruzija, Kaledonska orogeneza, Kimberlit, Kola (polotok), Kraton, Kreda, Kvartar, Litosfera, Mezozoik, Morena, Nikelj, Paleogen, Pleistocen, Proterozoik, Rusija, Skorja (geologija), Zlato.
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Baltski ščit in Antiklinala
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Baltski ščit in Baker
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Baltski ščit in Baltsko morje
Denudacija
Denudacija je preoblikovalni proces, ki preko ploskovnega odnašanja prepereline znižuje nagnjeno površje.
Poglej Baltski ščit in Denudacija
Devon
Devon je lahko.
Poglej Baltski ščit in Devon
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Baltski ščit in Diamant
Eridanos (geologija)
Ime Eridanos, ki izhaja iz starogrškega Eridanos (reka v severni Evropi, omenjena v grški mitologiji in zgodovinopisju), so geologi dali reki, ki je tekla tam, kjer je zdaj Baltsko morje.
Poglej Baltski ščit in Eridanos (geologija)
Fenoskandija
Fenoskandija (finsko, švedsko in,, Fennoskandija) je evropski polotok, ki obsega Skandinavijo, polotok Kola, Finsko in Karelijo.
Poglej Baltski ščit in Fenoskandija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Baltski ščit in Fosil
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Baltski ščit in Geofizika
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Baltski ščit in Gnajs
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Baltski ščit in Grenlandija
Humus
prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.
Poglej Baltski ščit in Humus
Intruzija
Intruzija je vdor magme v zemeljsko skorjo.
Poglej Baltski ščit in Intruzija
Kaledonska orogeneza
Kaledonska orogeneza je bila doba nastanka gora, zabeležena v severnih delih Britanskega otočja, Skandinavskega gorovja, Svalbardu, vzhodni Grenlandiji in delih severne in srednje Evrope.
Poglej Baltski ščit in Kaledonska orogeneza
Kimberlit
Ontariu, Kanada Kimberlit je vrsta peridotita, ki vsebuje olivin in sljude, včasih pa se v njej nahajajo tudi diamanti.
Poglej Baltski ščit in Kimberlit
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Poglej Baltski ščit in Kola (polotok)
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Poglej Baltski ščit in Kraton
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Baltski ščit in Kreda
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Baltski ščit in Kvartar
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Baltski ščit in Litosfera
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Baltski ščit in Mezozoik
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Baltski ščit in Morena
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Baltski ščit in Nikelj
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Baltski ščit in Paleogen
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Baltski ščit in Pleistocen
Proterozoik
Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.
Poglej Baltski ščit in Proterozoik
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Baltski ščit in Rusija
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Baltski ščit in Skorja (geologija)
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Baltski ščit in Zlato
Prav tako znan kot Fenoskandijski ščit.