Kazalo
45 odnosi: Alkohol, Amerika, Apno, Arkebuza, Azteški koledar, Španci, Benetke, Civilizacija, Guma, Hernán Cortés, Hrana, Huitzilopochtli, Ime, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kamen, Koledar, Koruza, Ljudstvo, Maji, Mehika, Mesto, Nahuatl, Palača, Paradižnik, Predkolumbovska Amerika, Predmet, Pručka, Quetzalcoatl, Rastline, Ribe, Ročno strelno orožje, Tempelj, Temperatura, Tenochtitlan, Tlaloc, Vladar, 1200, 1323, 1325, 1440, 1468, 1487, 1519, 1521, 1524.
- Azteki
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Azteška civilizacija in Alkohol
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Azteška civilizacija in Amerika
Apno
Apno je lahko.
Poglej Azteška civilizacija in Apno
Arkebuza
Arkebúza je ročno strelno orožje, ki so ga izumili v poznem srednjem veku.
Poglej Azteška civilizacija in Arkebuza
Azteški koledar
Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.
Poglej Azteška civilizacija in Azteški koledar
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Azteška civilizacija in Španci
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Azteška civilizacija in Benetke
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Azteška civilizacija in Civilizacija
Guma
Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.
Poglej Azteška civilizacija in Guma
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.
Poglej Azteška civilizacija in Hernán Cortés
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Azteška civilizacija in Hrana
Huitzilopochtli
Huitzilopochtli, kot je upodobljen v delu ''Codex Telleriano-Remensis'' iz 16. stoletja V azteški religiji je Huitzilopochtli (klasični nahuatl: Huītzilōpōchtli) božanstvo vojne, sonca, človeških žrtev in pokrovitelj mesta Tenochtitlan.
Poglej Azteška civilizacija in Huitzilopochtli
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Azteška civilizacija in Ime
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Azteška civilizacija in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Azteška civilizacija in Kamen
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Azteška civilizacija in Koledar
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Azteška civilizacija in Koruza
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Azteška civilizacija in Ljudstvo
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej Azteška civilizacija in Maji
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Azteška civilizacija in Mehika
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Azteška civilizacija in Mesto
Nahuatl
Število govorcev jezika nahuatl v posameznih pokrajinah v Mehiki Nahuatl (tudi Azteščina) je najbolj govorjen jezik avtohtonih prebivalcev v Mehiki.
Poglej Azteška civilizacija in Nahuatl
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Azteška civilizacija in Palača
Paradižnik
Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu.
Poglej Azteška civilizacija in Paradižnik
Predkolumbovska Amerika
Predkolumbovska Amerika označuje ljudstva in civilizacije na področju celine Amerike pred prihodom evropskih (španskih in portugalskih) osvajalcev konec 15. stoletja.
Poglej Azteška civilizacija in Predkolumbovska Amerika
Predmet
Predmet je lahko.
Poglej Azteška civilizacija in Predmet
Pručka
Pručka je majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva, uporaben za sedenje, kot opora za noge in pripomoček za vzpenjanje.
Poglej Azteška civilizacija in Pručka
Quetzalcoatl
Quetzalcoatl (tudi Kecalkoatl) (pernata kača, nahuatl Ketsalkoatl, špansko Quetzalcóatl) je v tolteški mitologiji bog, ki je prinašalec omike.
Poglej Azteška civilizacija in Quetzalcoatl
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Azteška civilizacija in Rastline
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Azteška civilizacija in Ribe
Ročno strelno orožje
Dolgocevno orožje Ročno strelno orožje (tudi samo strelno orožje) je vsako orožje, ki se ga drži v rokah, ne potrebuje podstavka in uporablja energijo za izstrelitev projektila/izstrelka.
Poglej Azteška civilizacija in Ročno strelno orožje
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Azteška civilizacija in Tempelj
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Azteška civilizacija in Temperatura
Tenochtitlan
Tenochtitlan je bila prestolnica azteške države.
Poglej Azteška civilizacija in Tenochtitlan
Tlaloc
Tlaloc (klasični nahuatl: Tlāloc) je azteški bog dežja, vetra, strele nadlog in rodovitnosti.
Poglej Azteška civilizacija in Tlaloc
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Azteška civilizacija in Vladar
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Azteška civilizacija in 1200
1323
1323 (MCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Azteška civilizacija in 1323
1325
1325 (MCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Azteška civilizacija in 1325
1440
1440 (MCDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Azteška civilizacija in 1440
1468
1468 (MCDLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Azteška civilizacija in 1468
1487
1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Azteška civilizacija in 1487
1519
1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Azteška civilizacija in 1519
1521
1521 (MDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Azteška civilizacija in 1521
1524
1524 (MDXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Azteška civilizacija in 1524
Glej tudi
Azteki
Prav tako znan kot Azteki, Civilizacija Aztekov.