Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Avgust Andrej Bucik

Index Avgust Andrej Bucik

Avgust Andrej Bucik, slovenski slikar, * 22. avgust 1887, Trst, † 30. junij, 1951, Trst.

23 odnosi: Afrika, Avče, Dunaj, Evropa, Gorica, Idrija, Kipar, Ladja, Ljubljana, Lojze Dolinar, Maribor, Pastel (tehnika slikanja), Portret, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih slikarjev, Singapur, Slikar, Slovenci, Trst, 1887, 1951, 22. avgust, 30. junij.

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Afrika · Poglej več »

Avče

Avče so naselje v Občini Kanal ob Soči.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Avče · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih - glej spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Dunaj · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Evropa · Poglej več »

Gorica

Gorica (italijansko Gorizia, nemško Görz, furlansko Gurize, vzhodno-furlansko Guriza) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Gorica · Poglej več »

Idrija

Idrija je mesto v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Idrija · Poglej več »

Kipar

Kipar pri delu Kipar je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Kipar · Poglej več »

Ladja

Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Ladja · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije in sedež istoimenske mestne občine ter najbolj naseljeno mesto in občina v Sloveniji z nekaj manj kot 300.000 stalnimi prebivalci.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Ljubljana · Poglej več »

Lojze Dolinar

Lojze Dolinar, slovenski kipar, * 19. april 1893, Ljubljana, † 9. september 1970, Ičići pri Opatiji, Hrvaška.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Lojze Dolinar · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je z okoli 100.000 prebivalci drugo največje mesto v Sloveniji, neformalna prestolnica Slovenske Štajerske in sedež Mestne občine Maribor.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Maribor · Poglej več »

Pastel (tehnika slikanja)

Pastelne krede Pastel je slikanje s suhimi kredami.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Pastel (tehnika slikanja) · Poglej več »

Portret

Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Portret · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seznam slovenskih slikarjev

Seznam slovenskih slikarjev. (Glej še: Seznam slovenskih kiparjev, Seznam slovenskih grafikov, Seznam slovenskih ilustratorjev; Seznam slovenskih risarjev; Seznam slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti; seznam slovenskih umetnikov-paraplegikov; Seznam slovenskih fotografov; Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev; Seznam slovenskih sodobnih umetnikov in Seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performancea; Jakopičeva nagrada).

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Seznam slovenskih slikarjev · Poglej več »

Singapur

Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Singapur · Poglej več »

Slikar

Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Slikar · Poglej več »

Slovenci

Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,1 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Slovenci · Poglej več »

Trst

Tŕst je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in Trst · Poglej več »

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in 1887 · Poglej več »

1951

1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in 1951 · Poglej več »

22. avgust

22.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in 22. avgust · Poglej več »

30. junij

30.

Novo!!: Avgust Andrej Bucik in 30. junij · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »