Kazalo
32 odnosi: Abd Al Rahman II., Akvadukt (most), Alcazaba, Málaga, Alcazaba, Mérida, Antika, Španija, Bazilika, Citadela, Dekuman, Diana, Ekstremadura, Emerita Augusta, Eon, Forum, Gaj Avgust Oktavijan, Granit, Iberski polotok, Kardo, Konstantin I. Veliki, Kordovski emirat, Krščanstvo, Marmor, Mavri, Nekropola, Portik, Rimska provinca, Tiberij, Trajan, Unescova svetovna dediščina, V. legija Alaudae, Vizigotsko kraljestvo, X. legija Gemina.
Abd Al Rahman II.
Abd Al Rahman II. (arabsko عبد الرحمن الثاني, DIN ʿAbd ar-Raḥman ibn al-Ḥakam, špansko Abderramán II) je bil od leta 822 do 852 omajadski emir Kordovskega emirata, * 788, Toledo, Kordovski emirat, † 852, Córdoba, Kordovski emirat.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Abd Al Rahman II.
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Akvadukt (most)
Alcazaba, Málaga
Alcazaba je palačna trdnjava v Málagi, Španija.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Alcazaba, Málaga
Alcazaba, Mérida
Alcazaba v Méridi, Španija (špansko Alcazaba de Mérida), je arabska trdnjava iz 9.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Alcazaba, Mérida
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Antika
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Španija
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Bazilika
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Citadela
Dekuman
Decumanus maximus v Palmiri, Sirija Decumanus maximus z Orlovimi vrati v Serdici (Sofija, Bolgarija) Dekuman (latinsko decvmanvs, decvmanvs maximvs) je bil v rimskih mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri vzhod-zahod.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Dekuman
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Diana
Ekstremadura
Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real).
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Ekstremadura
Emerita Augusta
Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Emerita Augusta
Eon
Eon je največja enota geološkega časa in vključuje predkambrijski eon, ki je trajal od 4,6 milijarde let do 570 milijonov let v preteklosti, ter fanerozoik, ki se je začel pred 570 milijoni let in traja še danes.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Eon
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Forum
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Gaj Avgust Oktavijan
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Granit
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Iberski polotok
Kardo
Petri, Jordanija Kardo (latinsko cardo, cardo maximus) je bila v rimskih mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri sever-jug.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Kardo
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Konstantin I. Veliki
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Kordovski emirat
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Krščanstvo
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Marmor
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Mavri
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Nekropola
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Portik
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Rimska provinca
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Tiberij
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Trajan
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Unescova svetovna dediščina
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in V. legija Alaudae
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in Vizigotsko kraljestvo
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Arheološko najdišče Mérida in X. legija Gemina