Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Arheološki muzej Konya

Index Arheološki muzej Konya

Arheološki muzej Konya je državni arheološki muzej v Konyi v Turčiji.

Kazalo

  1. 23 odnosi: Amfora, Çatalhöyük, Bizantinsko cesarstvo, Bronasta doba, Eros, Frigija, Helenistično obdobje, Herkul, Hermes, Kibela, Kiliks (posoda), Klasična Grčija, Konya, Marmor, Mevlanov muzej, Mozaik, Neolitik, Oinohoe, Pozejdon, Rimsko cesarstvo, Sarkofag, Turčija, Urartu.

Amfora

Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.

Poglej Arheološki muzej Konya in Amfora

Çatalhöyük

Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.

Poglej Arheološki muzej Konya in Çatalhöyük

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Arheološki muzej Konya in Bizantinsko cesarstvo

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Arheološki muzej Konya in Bronasta doba

Eros

Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.

Poglej Arheološki muzej Konya in Eros

Frigija

Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.

Poglej Arheološki muzej Konya in Frigija

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Arheološki muzej Konya in Helenistično obdobje

Herkul

Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).

Poglej Arheološki muzej Konya in Herkul

Hermes

Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.

Poglej Arheološki muzej Konya in Hermes

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Arheološki muzej Konya in Kibela

Kiliks (posoda)

V lončarstvu antične Grčije je kiliks (starogrško κύλιξ, cylix) najpogostejša vrsta pivske posode za vino.

Poglej Arheološki muzej Konya in Kiliks (posoda)

Klasična Grčija

Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.

Poglej Arheološki muzej Konya in Klasična Grčija

Konya

Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.

Poglej Arheološki muzej Konya in Konya

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Poglej Arheološki muzej Konya in Marmor

Mevlanov muzej

Mevlânov Muzej (turško Mevlânâ Müzesi) je v Konyi, v Turčiji in je mavzolej Jalal ad-Din Muhammada Rumija, perzijskega sufističnega mistika, znan tudi pod imenom Mevlânâ ali Rumi.

Poglej Arheološki muzej Konya in Mevlanov muzej

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Arheološki muzej Konya in Mozaik

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Poglej Arheološki muzej Konya in Neolitik

Oinohoe

Oenohoe ali oinohoe (grško Οινοχόη; iz antične grščine οἶνος oînos – 'vino') je vinski vrč, ki je eden ključnih oblik grške keramike.

Poglej Arheološki muzej Konya in Oinohoe

Pozejdon

Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.

Poglej Arheološki muzej Konya in Pozejdon

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Arheološki muzej Konya in Rimsko cesarstvo

Sarkofag

Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.

Poglej Arheološki muzej Konya in Sarkofag

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Arheološki muzej Konya in Turčija

Urartu

Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.

Poglej Arheološki muzej Konya in Urartu