64 odnosi: Academia operosorum Labacensium, Anton Tomaž Linhart, Argo, Arheološki vestnik, Arheologija, Avguštin Stegenšek, Žiga Zois, Balduin Saria, Celje, Dragotin Dežman, Emona, Epigrafika, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Franc Ferk, Hiša na kolih, Humanizem, Ig, Inštitut za arheologijo (ZRC SAZU), Janez Gregor Dolničar, Janez Ludvik Schönleben, Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana, Ljubljansko barje, Mihovil Abramič, Narodni muzej Slovenije, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Paolo Santonino, Ptuj, Rim, Ruše, Seznam slovenskih arheologov, Slava vojvodine Kranjske, Valentin Vodnik, Walter Schmid, 1487, 1674, 1681, 1689, 1693, 1788, 1791, 1821, 1839, 1846, 1864, 1875, 1889, 1902, 1904, 1905, ..., 1909, 1925, 1928, 1936, 1938, 1939, 1945, 1946, 1947, 1948, 1950, 1972, 1975, 1985. Razširi indeks (14 več) »
Academia operosorum Labacensium
Emblem društva leta 1701 Academia operosorum Labacensium (slovensko Akademija delovnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Academia operosorum Labacensium · Poglej več »
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Anton Tomaž Linhart · Poglej več »
Argo
Argo je lahko.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Argo · Poglej več »
Arheološki vestnik
Arheološki vestnik je osrednja slovenska arheološka revija.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Arheološki vestnik · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Arheologija · Poglej več »
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Avguštin Stegenšek · Poglej več »
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Žiga Zois · Poglej več »
Balduin Saria
Balduin Saria, klasični zgodovinar, arheolog in numizmatik, * 5.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Balduin Saria · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Celje · Poglej več »
Dragotin Dežman
Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Dragotin Dežman · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Emona · Poglej več »
Epigrafika
Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Epigrafika · Poglej več »
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Franc Ferk
Franc Ferk, slovenski gimnazijski profesor in ustanovitelj ptujskega muzeja, * 16. november 1844, Gomilica pri Arvežu, † 12. november 1925, Gradec.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Franc Ferk · Poglej več »
Hiša na kolih
Hiša na kolih (množina imenovana tudi kolišče) je hiša, ki je postavljena na kole (pilote) nad površino tal ali vodnih teles.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Hiša na kolih · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Humanizem · Poglej več »
Ig
Ig je mestno naselje z okoli 2.400 prebivalci na južnem robu Ljubljanskega barja, središče Občine Ig ter obenem tudi satelitsko naselje Ljubljane, s katero je povezano s cesto, ki vodi preko Barja.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Ig · Poglej več »
Inštitut za arheologijo (ZRC SAZU)
Inštitut za arheologijo deluje pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Inštitut za arheologijo (ZRC SAZU) · Poglej več »
Janez Gregor Dolničar
Janez Gregor Dolničar (tudi Thalnitscher), slovenski pravnik, proučevalec antičnih napisov, kronist in zgodovinar, * 10. marec 1655, Ljubljana, † 3. oktober 1719, Ljubljana.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Janez Gregor Dolničar · Poglej več »
Janez Ludvik Schönleben
Janez Ludvik Schönleben, duhovnik, govornik in zgodovinar, * 16. november 1618, Ljubljana, + 15. oktober 1681, Ljubljana.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Janez Ludvik Schönleben · Poglej več »
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Janez Vajkard Valvasor · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Ljubljansko barje · Poglej več »
Mihovil Abramič
Mihovil Abramić, hrvaški arheolog, * 12. maj 1884, Pulj, † 8. maj 1962, Split.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Mihovil Abramič · Poglej več »
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Narodni muzej Slovenije · Poglej več »
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za arheologijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Paolo Santonino · Poglej več »
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Ptuj · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Rim · Poglej več »
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Ruše · Poglej več »
Seznam slovenskih arheologov
Seznam slovenskih arheologov (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju).
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Seznam slovenskih arheologov · Poglej več »
Slava vojvodine Kranjske
Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Slava vojvodine Kranjske · Poglej več »
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Valentin Vodnik · Poglej več »
Walter Schmid
Walter Schmid (tudi Franc Šmid), slovenski arheolog, * 18. januar 1875, Kranj, † 24. marec 1951, Gradec.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in Walter Schmid · Poglej več »
1487
1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1487 · Poglej več »
1674
1674 (MDCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1674 · Poglej več »
1681
1681 (MDCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1681 · Poglej več »
1689
1689 (MDCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1689 · Poglej več »
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1693 · Poglej več »
1788
1788 (MDCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1788 · Poglej več »
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1791 · Poglej več »
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1821 · Poglej več »
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1839 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1846 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1864 · Poglej več »
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1875 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1889 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1902 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1904 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1905 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1909 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1925 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1928 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1936 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1938 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1939 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1945 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1946 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1947 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1948 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1950 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1972 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1975 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Arheologija na Slovenskem in 1985 · Poglej več »