Kazalo
18 odnosi: Aragonska krona, Filip III. Francoski, Francosko kraljestvo, Genovska republika, Girona, Griža, Ibiza, Karel, grof Valoijski, Kraljevina Navarra, Križarske vojne, Majorka, Narbonnska stolnica, Papež Martin IV., Perpignan, Pireneji, Sicilija, Sicilske večernice, Sveti sedež.
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Aragonska križarska vojna in Aragonska krona
Filip III. Francoski
Filip III.
Poglej Aragonska križarska vojna in Filip III. Francoski
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Aragonska križarska vojna in Francosko kraljestvo
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Aragonska križarska vojna in Genovska republika
Girona
Girona (špansko Gerona) je glavno mesto španske province Girone in komarče Gironés.
Poglej Aragonska križarska vojna in Girona
Griža
Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.
Poglej Aragonska križarska vojna in Griža
Ibiza
Pogled na mesto Ibiza iz zraka Ibiza (katalonsko Eivissa) je otok v Sredozemlju, približno 80 km stran od španske obale.
Poglej Aragonska križarska vojna in Ibiza
Karel, grof Valoijski
Karel Valoijski (francosko Charles de Valois) je bil četrti sin francoskega kralja Filipa III. in Izabele Aragonske in ustanovitelj dinastije Valois, ki je vladala od leta 1328 do 1589, * 12. marec 1270, † 16. december 1325, Nogent-le-Roi.
Poglej Aragonska križarska vojna in Karel, grof Valoijski
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Aragonska križarska vojna in Kraljevina Navarra
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Aragonska križarska vojna in Križarske vojne
Majorka
Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju s 3.640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.
Poglej Aragonska križarska vojna in Majorka
Narbonnska stolnica
Narbonnska stolnica ali Stolnica sv.
Poglej Aragonska križarska vojna in Narbonnska stolnica
Papež Martin IV.
Papež Martin IV., rojen kot Simon de Brion (Mompis ali Mompitius, Simon de Brie) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1210 naselje Mainpincien (župnija Andrezel pri Joignyju, Francija); † 28. marec 1285 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Aragonska križarska vojna in Papež Martin IV.
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Poglej Aragonska križarska vojna in Perpignan
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Aragonska križarska vojna in Pireneji
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Aragonska križarska vojna in Sicilija
Sicilske večernice
Sicilske večernice (italijansko Vespri siciliani, sicilsko Vespiri siciliani) so bile upor, ki je izbruhnil v Palermu med večernicami na velikonočni ponedeljek leta 1282 proti oblasti v Franciji rojenega Karla I. Anžujskega, od leta 1266 kralja Sicililskega kraljestva.
Poglej Aragonska križarska vojna in Sicilske večernice
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.