Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Akademik, Američani, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, Bataljon, Dentalna medicina, Dickinson W. Richards, Dihanje, Druga svetovna vojna, Fiziologija, Francija, Francozi, Kateter, Krvni tlak, Laskerjeva nagrada, Licej, Massachusetts, Minutni volumen srca, Moderna umetnost, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), Naravoslovje, New York, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Ogljikov dioksid, Pariz, Patologija, Pljučni krvni obtok, Poskusi na živalih, Prva svetovna vojna, Red legije časti, Srce, Tuberkuloza, Univerza Columbia, Werner Forßmann, Zdravnik, Združene države Amerike, 1895, 19. februar, 1988, 24. september.
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Akademik · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Američani · Poglej več »
Ameriška akademija umetnosti in znanosti
Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Ameriška akademija umetnosti in znanosti · Poglej več »
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Bataljon · Poglej več »
Dentalna medicina
Prostor za zobozdravstvene operacije Zobozdravstvo, znano tudi kot dentalna medicina je veja medicine, ki se osredotoča na zobovje, dlesni in usta.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Dentalna medicina · Poglej več »
Dickinson W. Richards
Dickinson Woodruff Richards, Jr., ameriški zdravnik, fiziolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Orange, New Jersey, Združene države Amerike, † 23. februar 1973, Lakeville, Connecticut.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Dickinson W. Richards · Poglej več »
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Dihanje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Fiziologija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Francozi · Poglej več »
Kateter
Uretralni kateter za enkratno uporabo Katéter je cevast, navadno upogljiv inštrument za odstranjevanje ali dovajanje tekočin organizmu in za diagnostične namene, npr.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Kateter · Poglej več »
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Krvni tlak · Poglej več »
Laskerjeva nagrada
Laskerjeve nagrade so ameriška priznanja, ki jih od leta 1946 podeljuje Laskerjev sklad za dosežke na področju medicinskih znanosti ali javna medicinska dela.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Laskerjeva nagrada · Poglej več »
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Licej · Poglej več »
Massachusetts
Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Massachusetts · Poglej več »
Minutni volumen srca
Minutni volumen srca (oznaka MVS) je volumen krvi, ki jo prekat prečrpa v eni minuti.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Minutni volumen srca · Poglej več »
Moderna umetnost
Moderna umetnost je široko sprejet izraz za avantgardno umetnost 20. stoletja.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Moderna umetnost · Poglej več »
Nacionalna akademija znanosti (ZDA)
Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Nacionalna akademija znanosti (ZDA) · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Naravoslovje · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: André Frédéric Cournand in New York · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Pariz · Poglej več »
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Novo!!: André Frédéric Cournand in Patologija · Poglej več »
Pljučni krvni obtok
Shema pljučnega obtoka. S kisikom bogata kri je označena rdeče, s kisikom revna kri je označena modro. Pljúčni kŕvni obtòk je del srčnožilnega sistema, ki prenaša s kisikom revno kri iz srca v pljuča in po katerem se oksigenirana (s kisikom bogata) kri vrača nazaj v srce.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Pljučni krvni obtok · Poglej več »
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Poskusi na živalih · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Red legije časti · Poglej več »
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Srce · Poglej več »
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Tuberkuloza · Poglej več »
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Univerza Columbia · Poglej več »
Werner Forßmann
Werner Theodor Otto Forßmann (pogosto zapisano tudi kot Forssmann), nemški kardiolog in urolog, nobelovec, * 29. avgust 1904, Berlin, Nemško cesarstvo, † 1. junij 1979, Schopfheim, Zahodna Nemčija.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Werner Forßmann · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: André Frédéric Cournand in Zdravnik · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: André Frédéric Cournand in Združene države Amerike · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: André Frédéric Cournand in 1895 · Poglej več »
19. februar
19.
Novo!!: André Frédéric Cournand in 19. februar · Poglej več »
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: André Frédéric Cournand in 1988 · Poglej več »
24. september
24.
Novo!!: André Frédéric Cournand in 24. september · Poglej več »
Preusmerja sem:
Andre Frederic Cournand, André Cournand.
