Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Celo število, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Fizika, Glavni števnik, Harshadovo število, Kositer, Magično število (fizika), Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Vrstilni števnik, Vrstno število, Zastava, Združene države Amerike, Zvezda, 1050, 1150, 1250, 1350, 1450, 150, 150 pr. n. št., 1550, 1650, 1750, 1850, 1950, 250, 350, 350 pr. n. št., 450, 450 pr. n. št., 49 (število), 50, 50 pr. n. št., 51 (število), 550, 650, 750, 850, 950.
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: 50 (število) in Celo število · Poglej več »
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Novo!!: 50 (število) in Delitelj · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: 50 (število) in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Novo!!: 50 (število) in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: 50 (število) in Fizika · Poglej več »
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Novo!!: 50 (število) in Glavni števnik · Poglej več »
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Novo!!: 50 (število) in Harshadovo število · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: 50 (število) in Kositer · Poglej več »
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Novo!!: 50 (število) in Magično število (fizika) · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: 50 (število) in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Novo!!: 50 (število) in Mertensova funkcija · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 50 (število) in Naravno število · Poglej več »
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Novo!!: 50 (število) in Praštevilski razcep · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 50 (število) in Rimske številke · Poglej več »
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Novo!!: 50 (število) in Sestavljeno število · Poglej več »
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Novo!!: 50 (število) in Vrstilni števnik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: 50 (število) in Vrstno število · Poglej več »
Zastava
Plapolajoča zastava Slovenije Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo.
Novo!!: 50 (število) in Zastava · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 50 (število) in Združene države Amerike · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: 50 (število) in Zvezda · Poglej več »
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 50 (število) in 1050 · Poglej več »
1150
1150 (MCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 50 (število) in 1150 · Poglej več »
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 50 (število) in 1250 · Poglej več »
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 50 (število) in 1350 · Poglej več »
1450
1450 (MCDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 50 (število) in 1450 · Poglej več »
150
150 (CL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 50 (število) in 150 · Poglej več »
150 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: 50 (število) in 150 pr. n. št. · Poglej več »
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 50 (število) in 1550 · Poglej več »
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 50 (število) in 1650 · Poglej več »
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 50 (število) in 1750 · Poglej več »
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 50 (število) in 1850 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 50 (število) in 1950 · Poglej več »
250
250 (CCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 50 (število) in 250 · Poglej več »
350
350 (CCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 50 (število) in 350 · Poglej več »
350 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. Leta: 355 pr. n. št. 354 pr. n. št. 353 pr. n. št. 352 pr. n. št. 351 pr. n. št. - 350 pr.
Novo!!: 50 (število) in 350 pr. n. št. · Poglej več »
450
450 (CDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 50 (število) in 450 · Poglej več »
450 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: 50 (število) in 450 pr. n. št. · Poglej več »
49 (število)
49 (devétinštírideset) je naravno število, za katero velja velja 49.
Novo!!: 50 (število) in 49 (število) · Poglej več »
50
50 (L) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 50 (število) in 50 · Poglej več »
50 pr. n. št.
50 pr.
Novo!!: 50 (število) in 50 pr. n. št. · Poglej več »
51 (število)
51 (ênainpétdeset) je naravno število, za katero velja 51.
Novo!!: 50 (število) in 51 (število) · Poglej več »
550
550 (DL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 50 (število) in 550 · Poglej več »
650
650 (DCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 50 (število) in 650 · Poglej več »
750
750 (DCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 50 (število) in 750 · Poglej več »
850
850 (DCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 50 (število) in 850 · Poglej več »
950
950 (CML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 50 (število) in 950 · Poglej več »
