Kazalo
44 odnosi: Celo število, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Fizika, Glavni števnik, Harshadovo število, Kositer, Magično število (fizika), Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Vrstilni števnik, Vrstno število, Zastava, Združene države Amerike, Zvezda, 1050, 1150, 1250, 1350, 1450, 150, 1550, 1650, 1750, 1850, 1950, 250, 350, 350 pr. n. št., 450, 49 (število), 50, 50 pr. n. št., 51 (število), 550, 650, 750, 850, 950.
- Cela števila
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 50 (število) in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 50 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 50 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 50 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej 50 (število) in Fizika
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 50 (število) in Glavni števnik
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej 50 (število) in Harshadovo število
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej 50 (število) in Kositer
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej 50 (število) in Magično število (fizika)
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 50 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 50 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 50 (število) in Naravno število
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 50 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 50 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 50 (število) in Sestavljeno število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 50 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 50 (število) in Vrstno število
Zastava
Plapolajoča zastava Slovenije Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo.
Poglej 50 (število) in Zastava
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej 50 (število) in Združene države Amerike
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej 50 (število) in Zvezda
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 50 (število) in 1050
1150
1150 (MCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 50 (število) in 1150
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 50 (število) in 1250
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 50 (število) in 1350
1450
1450 (MCDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 50 (število) in 1450
150
150 (CL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 50 (število) in 150
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 50 (število) in 1550
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 50 (število) in 1650
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 50 (število) in 1750
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej 50 (število) in 1850
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 50 (število) in 1950
250
250 (CCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 50 (število) in 250
350
350 (CCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 50 (število) in 350
350 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. 330. pr. n. št.
Poglej 50 (število) in 350 pr. n. št.
450
450 (CDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 50 (število) in 450
49 (število)
49 (devétinštírideset) je naravno število, za katero velja velja 49.
Poglej 50 (število) in 49 (število)
50
50 (L) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 50 (število) in 50
50 pr. n. št.
50 pr.
Poglej 50 (število) in 50 pr. n. št.
51 (število)
51 (ênainpétdeset) je naravno število, za katero velja 51.
Poglej 50 (število) in 51 (število)
550
550 (DL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 50 (število) in 550
650
650 (DCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 50 (število) in 650
750
750 (DCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 50 (število) in 750
850
850 (DCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 50 (število) in 850
950
950 (CML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 50 (število) in 950
Glej tudi
Cela števila
Prav tako znan kot Petdeset.