Kazalo
48 odnosi: Številski sistem, Čenovo praštevilo, Cantorjevo število, Celje, Cullenovo število, Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Evklidovo število, Fakulteta (funkcija), Fermatovo praštevilo, Fibonaccijevo število, Gaussovo praštevilo, Glavni števnik, Harshadovo število, Higgsovo praštevilo, Kubični graf, Litij, Möbiusova funkcija, Mersennovo število, Mertensova funkcija, Naravno število, Palindromno praštevilo, Praštevilo, Praštevilski razcep, Prothovo število, Regularno praštevilo, Rimske številke, Samoštevilo, Simbolika števila tri v (ljudskih) pravljicah, Srečno število, Srečno praštevilo, Stopnja grafa, Sylvestrovo zaporedje, Telefon, Točka (teorija grafov), Trikotniško število, Trojka, Ulamovo število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 2 (število), 2003, 3, 3 pr. n. št., 4 (število).
- Cela števila
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej 3 (število) in Številski sistem
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej 3 (število) in Čenovo praštevilo
Cantorjevo število
Cantorjevo števílo (tudi Catalan-Mersennovo število) je v matematiki pozitivno celo število oblike: Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praštevilskosti petega Cantorjevega števila c_ opazil, da so Cantorjeva števila med Mersennovimi števili, ki tvorijo Catalanovo zaporedje: vsa praštevila.
Poglej 3 (število) in Cantorjevo število
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej 3 (število) in Celje
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Poglej 3 (število) in Cullenovo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 3 (število) in Delitelj
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej 3 (število) in Desetiški številski sistem
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej 3 (število) in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 3 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 3 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Evklidovo število
Evklidova števila so v matematiki cela števila oblike En.
Poglej 3 (število) in Evklidovo število
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej 3 (število) in Fakulteta (funkcija)
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej 3 (število) in Fermatovo praštevilo
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej 3 (število) in Fibonaccijevo število
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej 3 (število) in Gaussovo praštevilo
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 3 (število) in Glavni števnik
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej 3 (število) in Harshadovo število
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej 3 (število) in Higgsovo praštevilo
Kubični graf
Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.
Poglej 3 (število) in Kubični graf
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej 3 (število) in Litij
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 3 (število) in Möbiusova funkcija
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej 3 (število) in Mersennovo število
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 3 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 3 (število) in Naravno število
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej 3 (število) in Palindromno praštevilo
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 3 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 3 (število) in Praštevilski razcep
Prothovo število
Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.
Poglej 3 (število) in Prothovo število
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej 3 (število) in Regularno praštevilo
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 3 (število) in Rimske številke
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej 3 (število) in Samoštevilo
Simbolika števila tri v (ljudskih) pravljicah
Izjemna vloga in simbolična pomenljivost števila tri se med drugim kaže tudi v tem, da je to eno najpogostejših pravljičnih števil, ki je trdno zakoreninjeno v ljudskih pripovedih, bajkah in legendah.
Poglej 3 (število) in Simbolika števila tri v (ljudskih) pravljicah
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Poglej 3 (število) in Srečno število
Srečno praštevilo
Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.
Poglej 3 (število) in Srečno praštevilo
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej 3 (število) in Stopnja grafa
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej 3 (število) in Sylvestrovo zaporedje
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej 3 (število) in Telefon
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej 3 (število) in Točka (teorija grafov)
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej 3 (število) in Trikotniško število
Trojka
Izraz trojka se lahko nanaša na.
Poglej 3 (število) in Trojka
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej 3 (število) in Ulamovo število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 3 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 3 (število) in Vrstno število
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej 3 (število) in 2 (število)
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 3 (število) in 2003
3
3 (III) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek, po proleptičnem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 3 (število) in 3
3 pr. n. št.
3 pr.
Poglej 3 (število) in 3 pr. n. št.
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej 3 (število) in 4 (število)