Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

3. korpus (Avstro-Ogrska)

Index 3. korpus (Avstro-Ogrska)

3.

23 odnosi: Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska skupna vojska, Štab, Štajerska, Celje, Celovec, Franz Kuhn von Kuhnenfeld, Gorica, Gradec, Gradiška, Istra, Južna Tirolska, Koroška, Korpus (vojaštvo), Ljubljana, Maribor, Oskar Potiorek, Paul von Airoldi, Prva svetovna vojna, Trst, 28. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska), 6. pehotna divizija (Avstro-Ogrska).

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avstro-ogrska skupna vojska

Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Avstro-ogrska skupna vojska · Poglej več »

Štab

Štab je vojaški vodstveni organ, katerega osnovni namen je zbiranje, urejanje ter ovrednotenje podatkov, ter tako pomagajo poveljniku enote, formacije oz.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Štab · Poglej več »

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Štajerska · Poglej več »

Celje

Celje (lokalna izgovorjava ali) je mesto in sedež mestne občine Celje v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oz.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Celje · Poglej več »

Celovec

Celôvec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celôvec ob Vŕbskem jézeru) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Celovec · Poglej več »

Franz Kuhn von Kuhnenfeld

Franz Kuhn, avstrijski feldmaršal, * 1817, † 1896.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Franz Kuhn von Kuhnenfeld · Poglej več »

Gorica

Gorica (italijansko Gorizia, nemško Görz, furlansko Gurize, vzhodno-furlansko Guriza) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Gorica · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji s približno 292.000 stalnimi in skoraj 330.000 dejanskimi (2020) prebivalci.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Gradec · Poglej več »

Gradiška

za druge pomene glej Gradiška (razločitev) Gradiška je naselje v Občini Kungota.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Gradiška · Poglej več »

Istra

Istrski polotok z nekaterimi naselji Puljska arena je svojevrsten zgodovinski simbol Pule in Istre Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Istra · Poglej več »

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne italijanske pokrajine Bolzano in katere glavno mesto je Bolzano.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Južna Tirolska · Poglej več »

Koroška

Koróška je lahko.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Koroška · Poglej več »

Korpus (vojaštvo)

Korpus (angleško Corps; nemško Korps) je nestalna vojaška formacija.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Korpus (vojaštvo) · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije in sedež istoimenske mestne občine ter najbolj naseljeno mesto in občina v Sloveniji z nekaj manj kot 300.000 stalnimi prebivalci.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Ljubljana · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je z okoli 100.000 prebivalci drugo največje mesto v Sloveniji, neformalna prestolnica Slovenske Štajerske in sedež Mestne občine Maribor.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Maribor · Poglej več »

Oskar Potiorek

Oskar Potiorek, avstrijski general, * 20. november 1853, Plajberk pri Beljaku, † 17. december 1933, Celovec.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Oskar Potiorek · Poglej več »

Paul von Airoldi

Paul Freiherr von Airoldi, avstrijski general, * 20. januar 1793, Milano, † 3. julij 1882, Verona.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Paul von Airoldi · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Trst

Tŕst je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in Trst · Poglej več »

28. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

28.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in 28. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska)

3.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in 3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

6. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

6.

Novo!!: 3. korpus (Avstro-Ogrska) in 6. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Preusmerja sem:

3. korpus (Avstrijsko cesarstvo), III. korpus (Avstrijsko cesarstvo), III. korpus (Avstro-Ogrska).

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »