Kazalo
9 odnosi: Druga svetovna vojna, Kratica, Pehota, Rdeča armada, Seznam divizij Sovjetske zveze, Sovjetska zveza, Sovjetske oborožene sile, Vilna, 1940.
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Druga svetovna vojna
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Kratica
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Pehota
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Rdeča armada
Seznam divizij Sovjetske zveze
Seznam divizij ZSSR.
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Seznam divizij Sovjetske zveze
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Sovjetska zveza
Sovjetske oborožene sile
znamke, izdane od 50-letnici Sovjetskih oboroženih sil, leta 1968 Sovjetske oborožene sile (tudi Oborožene sile Zveze sovjetskih socialističnih republik in Oborožene sile Sovjetske zveze; Вооружённые Силы Союза СоветскихСоциалистическихРеспублик in Вооружённые Силы Советского Союза) so bile oborožene sile Ruske sovjetske federativne socialistične republike (1917-22) in Sovjetske zveze (1922-91).
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Sovjetske oborožene sile
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej 179. strelska divizija (ZSSR) in Vilna
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.