Hitreje kot brskalnik!
90 odnosi: Aktinoidi, Angstrem, Argon, Astat, Atomska teža, Živo srebro, Žlahtni plin, Blok periodnega sistema, Brom, Cirilica, Darmštatij, Dubna, Elektron, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronvolt, Fermij, Georgij Nikolajevič Fljorov, Germanij, Glenn Theodore Seaborg, Hasij, Helij, Hibridizacija orbital, Hidroliza, Hitrost svetlobe, Ionizacijska energija, Izotop, Izotopi helija, Jedrska cepitev, Jedrska eksplozija, Jod, Josif Stalin, Kadmij, Kemijski element, Kemijski simbol, Kirij, Klor, Kopernicij, Kositer, Kovina, Kovinska vez, Kozmični žarki, Kripton, Ksenon, Kubični kristalni sistem, Kvantno število, Magično število (fizika), Masno število, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mendelevij, ..., Močna jedrska sila, Neon, Nevtron, Nihonij, Nobelij, Nukleon, Oganeson, Ogljik, Ogljikova skupina, Perioda periodnega sistema, Periodni sistem elementov, Physical Review Letters, Plin, Plumban, Polkovina, Polonij, Proton, Raderfordij, Radioaktivnost, Radon, Razširitev periodnega sistema elementov, Razpad alfa, Razpolovni čas, Redoks reakcija, Rentgenij, Sferoid, Siborgij, Silicij, Sovjetska zveza, Spin, Springer Science+Business Media, Standardni pogoji, Svinec, Tališče, The New York Times, Tirno kvantno število, Uran, Vrelišče, Vrstno število, Zlato. Razširi indeks (40 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Novo!!: Flerovij in Aktinoidi · Poglej več »
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Novo!!: Flerovij in Angstrem · Poglej več »
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Novo!!: Flerovij in Argon · Poglej več »
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Novo!!: Flerovij in Astat · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Flerovij in Atomska teža · Poglej več »
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Novo!!: Flerovij in Živo srebro · Poglej več »
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Novo!!: Flerovij in Žlahtni plin · Poglej več »
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Novo!!: Flerovij in Blok periodnega sistema · Poglej več »
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Novo!!: Flerovij in Brom · Poglej več »
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Flerovij in Cirilica · Poglej več »
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Novo!!: Flerovij in Darmštatij · Poglej več »
Dubna
Dubna je mesto v Taldomskem distriktu v Moskovski oblasti ob Volgi.
Novo!!: Flerovij in Dubna · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Flerovij in Elektron · Poglej več »
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Novo!!: Flerovij in Elektronska afiniteta · Poglej več »
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Novo!!: Flerovij in Elektronska lupina · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Flerovij in Elektronvolt · Poglej več »
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Novo!!: Flerovij in Fermij · Poglej več »
Georgij Nikolajevič Fljorov
Georgij Nikolajevič Fljorov, sovjetski jedrski fizik.
Novo!!: Flerovij in Georgij Nikolajevič Fljorov · Poglej več »
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Novo!!: Flerovij in Germanij · Poglej več »
Glenn Theodore Seaborg
Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik, * 19. april 1912, Ishpeming, Michigan, Združene države Amerike, † 25. februar 1999, Lafayette, Louisiana, Združene države Amerike.
Novo!!: Flerovij in Glenn Theodore Seaborg · Poglej več »
Hasij
Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.
Novo!!: Flerovij in Hasij · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Flerovij in Helij · Poglej več »
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Novo!!: Flerovij in Hibridizacija orbital · Poglej več »
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Novo!!: Flerovij in Hidroliza · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Flerovij in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Novo!!: Flerovij in Ionizacijska energija · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Flerovij in Izotop · Poglej več »
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Novo!!: Flerovij in Izotopi helija · Poglej več »
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Novo!!: Flerovij in Jedrska cepitev · Poglej več »
Jedrska eksplozija
Jedrska eksplozija je eksplozija, ki nastane kot posledica hitrega sproščanja energije iz visoko-hitrostne jedrske reakcije.
Novo!!: Flerovij in Jedrska eksplozija · Poglej več »
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Novo!!: Flerovij in Jod · Poglej več »
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Flerovij in Josif Stalin · Poglej več »
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Novo!!: Flerovij in Kadmij · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Flerovij in Kemijski element · Poglej več »
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Novo!!: Flerovij in Kemijski simbol · Poglej več »
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Novo!!: Flerovij in Kirij · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Flerovij in Klor · Poglej več »
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Novo!!: Flerovij in Kopernicij · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: Flerovij in Kositer · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Flerovij in Kovina · Poglej več »
Kovinska vez
Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.
Novo!!: Flerovij in Kovinska vez · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Flerovij in Kozmični žarki · Poglej več »
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Novo!!: Flerovij in Kripton · Poglej več »
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Novo!!: Flerovij in Ksenon · Poglej več »
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Novo!!: Flerovij in Kubični kristalni sistem · Poglej več »
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Novo!!: Flerovij in Kvantno število · Poglej več »
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Novo!!: Flerovij in Magično število (fizika) · Poglej več »
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Novo!!: Flerovij in Masno število · Poglej več »
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Novo!!: Flerovij in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Novo!!: Flerovij in Mendelevij · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Flerovij in Močna jedrska sila · Poglej več »
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Novo!!: Flerovij in Neon · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Flerovij in Nevtron · Poglej več »
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Novo!!: Flerovij in Nihonij · Poglej več »
Nobelij
Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.
Novo!!: Flerovij in Nobelij · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Flerovij in Nukleon · Poglej več »
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Novo!!: Flerovij in Oganeson · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Flerovij in Ogljik · Poglej več »
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Novo!!: Flerovij in Ogljikova skupina · Poglej več »
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Novo!!: Flerovij in Perioda periodnega sistema · Poglej več »
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Novo!!: Flerovij in Periodni sistem elementov · Poglej več »
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Novo!!: Flerovij in Physical Review Letters · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Flerovij in Plin · Poglej več »
Plumban
Plumban je kovinski hidrid s kemijsko formulo PbH4 in ena od 14 svinčevih spojin z vodikom.
Novo!!: Flerovij in Plumban · Poglej več »
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Novo!!: Flerovij in Polkovina · Poglej več »
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Novo!!: Flerovij in Polonij · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Flerovij in Proton · Poglej več »
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Novo!!: Flerovij in Raderfordij · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Flerovij in Radioaktivnost · Poglej več »
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Novo!!: Flerovij in Radon · Poglej več »
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Novo!!: Flerovij in Razširitev periodnega sistema elementov · Poglej več »
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Novo!!: Flerovij in Razpad alfa · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Flerovij in Razpolovni čas · Poglej več »
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Novo!!: Flerovij in Redoks reakcija · Poglej več »
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Novo!!: Flerovij in Rentgenij · Poglej več »
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Novo!!: Flerovij in Sferoid · Poglej več »
Siborgij
Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.
Novo!!: Flerovij in Siborgij · Poglej več »
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Novo!!: Flerovij in Silicij · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Flerovij in Sovjetska zveza · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Flerovij in Spin · Poglej več »
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Novo!!: Flerovij in Springer Science+Business Media · Poglej več »
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Novo!!: Flerovij in Standardni pogoji · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Flerovij in Svinec · Poglej več »
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Novo!!: Flerovij in Tališče · Poglej več »
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Novo!!: Flerovij in The New York Times · Poglej več »
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Novo!!: Flerovij in Tirno kvantno število · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Flerovij in Uran · Poglej več »
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Novo!!: Flerovij in Vrelišče · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Flerovij in Vrstno število · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Flerovij in Zlato · Poglej več »
