Hitreje kot brskalnik!
53 odnosi: Armenija, Azerbajdžan, Boljševiki, Buhara, Cirilica, De iure - de facto, Finska, Gospodarstvo, Gruzija, Himna Sovjetske zveze, Hiva, Internacionala, Komunistična partija Sovjetske zveze, Latvijska sovjetska socialistična republika, Litovska sovjetska socialistična republika, Mihail Gorbačov, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Politična represija v Sovjetski zvezi, Politika, Politika Sovjetske zveze, Poljska, Površina, Prebivalstvo, Prva svetovna vojna, Razpad Sovjetske zveze, Rdeča armada, Republika, Ruščina, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Seznam predsednikov Sovjetske zveze, Seznam propadlih držav, Skupnost neodvisnih držav, Sovjetski vojni zločini, Sputnik 1, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Vladimir Lenin, 1. januar, 19. avgust, 1917, 1922, 1945, 1957, 1991, 1992, 30. december, ..., 4. oktober, 7. november, 9. maj. Razširi indeks (3 več) »
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Novo!!: Sovjetska zveza in Armenija · Poglej več »
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Novo!!: Sovjetska zveza in Azerbajdžan · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Sovjetska zveza in Boljševiki · Poglej več »
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi. Poleg tega je Buhara mesto-muzej, kjer je več kot 140 arhitekturnih objektov iz preteklosti. Ohranjena dediščina Buhare predstavlja redko kombinacijo objektov iz različnih obdobij, ki zaznamujejo razvoj arhitekture skozi zadnjih 25 stoletij. Palače in mošeje, mavzoleji in minareti ter medrese so tako predmeti občudovanja turistov iz vsega sveta, ki želijo videti neminljivo lepoto antike in občutiti neminljiv dih preteklosti.
Novo!!: Sovjetska zveza in Buhara · Poglej več »
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Sovjetska zveza in Cirilica · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Sovjetska zveza in De iure - de facto · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: Sovjetska zveza in Finska · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Sovjetska zveza in Gospodarstvo · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Sovjetska zveza in Gruzija · Poglej več »
Himna Sovjetske zveze
Himna Sovjetske zveze (rusko Гимн Советского Союза, Gimn Sovetskogo sojuza) je bila državna himna Sovjetske zveze.
Novo!!: Sovjetska zveza in Himna Sovjetske zveze · Poglej več »
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Novo!!: Sovjetska zveza in Hiva · Poglej več »
Internacionala
Pesem ''L'Internationale'' je spisal Eugène Pottier (1816–1887) junija 1871,...... Pierre De Geyter (1848–1932) pa jo je uglasbil leta 1888. Internacionala (tudi Mednarodna) je himna socialističnega delavskega gibanja.
Novo!!: Sovjetska zveza in Internacionala · Poglej več »
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Novo!!: Sovjetska zveza in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »
Latvijska sovjetska socialistična republika
Latvijska sovjetska socialistična republika (Latvijskaja Sovjetskaja Socialističeskaja Respublika) je bila ena od sestavnih republik ZSSR, ki je obstajala v letih 1940–1941 in 1944–1990.
Novo!!: Sovjetska zveza in Latvijska sovjetska socialistična republika · Poglej več »
Litovska sovjetska socialistična republika
Litovska sovjetska socialistična republika je bila ena od sestavnih republik ZSSR, ki je obstajala v letih 1940–1941 in 1944–1990.
Novo!!: Sovjetska zveza in Litovska sovjetska socialistična republika · Poglej več »
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Novo!!: Sovjetska zveza in Mihail Gorbačov · Poglej več »
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Novo!!: Sovjetska zveza in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Sovjetska zveza in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Novo!!: Sovjetska zveza in Politična represija v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Novo!!: Sovjetska zveza in Politika · Poglej več »
Politika Sovjetske zveze
Sovjetske zveze. Politika Sovjetske zveze je potekala v okviru zvezne enostrankarske sovjetske socialistične republike, za katero je bila značilna nadrejena vloga Komunistične partije Sovjetske zveze, edine stranke, ki jo je ustava dovolila v parlamentu.
Novo!!: Sovjetska zveza in Politika Sovjetske zveze · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Sovjetska zveza in Poljska · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Sovjetska zveza in Površina · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Sovjetska zveza in Prebivalstvo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Sovjetska zveza in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Novo!!: Sovjetska zveza in Razpad Sovjetske zveze · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Sovjetska zveza in Rdeča armada · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: Sovjetska zveza in Republika · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Sovjetska zveza in Ruščina · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Sovjetska zveza in Rusija · Poglej več »
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Novo!!: Sovjetska zveza in Ruska državljanska vojna · Poglej več »
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Novo!!: Sovjetska zveza in Ruska sovjetska federativna socialistična republika · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Sovjetska zveza in Ruski imperij · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Sovjetska zveza in Sankt Peterburg · Poglej več »
Seznam predsednikov Sovjetske zveze
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) formalno sicer ni imela funckije predsednika (preden jo je leta 1990, malo pred njenim razpadom, uvedel Gorbačov in se dal nanjo neposredno izvoliti), a je vselej obstajal voditelj, ki je lahko imel različne funcije ali kombinacijo le-teh in je bil najvplivnejši človek v Sovjetski zvezi.
Novo!!: Sovjetska zveza in Seznam predsednikov Sovjetske zveze · Poglej več »
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Novo!!: Sovjetska zveza in Seznam propadlih držav · Poglej več »
Skupnost neodvisnih držav
Zastava Skupnosti neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav je ohlapno združenje 12 držav, nekdanjih republik oz.
Novo!!: Sovjetska zveza in Skupnost neodvisnih držav · Poglej več »
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Novo!!: Sovjetska zveza in Sovjetski vojni zločini · Poglej več »
Sputnik 1
Maketa Sputnika 1 Sputnik 1 (Sopotnik 1, kodna označba PS-1 (ПС-1), Простейший Спутник-1, Osnovni Sopotnik-1) je bil prvi Zemljin umetni satelit, prvi iz niza sovjetskih satelitov Sputnik.
Novo!!: Sovjetska zveza in Sputnik 1 · Poglej več »
Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.
Novo!!: Sovjetska zveza in Ukrajinska sovjetska socialistična republika · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Sovjetska zveza in Vladimir Lenin · Poglej več »
1. januar
1.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1. januar · Poglej več »
19. avgust
19.
Novo!!: Sovjetska zveza in 19. avgust · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1917 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1922 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1945 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1957 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1991 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Sovjetska zveza in 1992 · Poglej več »
30. december
30.
Novo!!: Sovjetska zveza in 30. december · Poglej več »
4. oktober
4.
Novo!!: Sovjetska zveza in 4. oktober · Poglej več »
7. november
7.
Novo!!: Sovjetska zveza in 7. november · Poglej več »
9. maj
9.
Novo!!: Sovjetska zveza in 9. maj · Poglej več »
Preusmerja sem:
SSSR, Sovjeti, Sovjetska Zveza, ZSSR, Zveza sovjetskih socialističnih republik.
