Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Mejna grofija Avstrija

Index Mejna grofija Avstrija

Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.

62 odnosi: Agilolfingi, Aniža (reka), Avari, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Avstrija, Avstrijci, Štajerska (vojvodina), Babenberžani, Benediktinci, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Lechfeldu, Donava, Dunaj, Frankovska, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Prepirljivi, Furlanščina, Grad Bruchsal, Henrik II. Avstrijski, Henrik II. Bavarski, Karantanija, Karel Veliki, Klosterneuburg, Kranjska krajina, Latinščina, Leopold I. Avstrijski, Liutpold Bavarski, Madžari, Mejna grofija Avstrija, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Melk, Moravska, Nadškofija München in Freising, Nemščina, Otokar II. Přemysl, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Panonska marka, Raba, Retoromanščina, Rimskokatoliška cerkev, Rudolf I. Habsburški, Samostan Heiligenkreuz, Slovenija, Sombotel, Spodnja Avstrija, Srednji vek, ..., St. Pölten, Sveto rimsko cesarstvo, Velika shizma, Velikomoravska, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Furlanija, Vzhodnofrankovska država, Wachau, Zahodni Slovani, Zgodovina Nemčije, Zgornja Avstrija. Razširi indeks (12 več) »

Agilolfingi

Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Agilolfingi · Poglej več »

Aniža (reka)

Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Aniža (reka) · Poglej več »

Avari

Brez opisa.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Avari · Poglej več »

Avguštinski samostan Klosterneuburg

Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Avguštinski samostan Klosterneuburg · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Avstrija · Poglej več »

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Avstrijci · Poglej več »

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Babenberžani · Poglej več »

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Benediktinci · Poglej več »

Bitka na Moravskem polju

Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Bitka na Moravskem polju · Poglej več »

Bitka pri Lechfeldu

Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Bitka pri Lechfeldu · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Donava · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Dunaj · Poglej več »

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Frankovska · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »

Friderik II. Prepirljivi

Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Friderik II. Prepirljivi · Poglej več »

Furlanščina

Brez opisa.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Furlanščina · Poglej več »

Grad Bruchsal

Grad Bruchsal Grad Bruchsa, pogled iz vrta Stopnišče v gradu Bruchsal Grad Bruchsal v baden-württemberškem Bruchsalu je bil rezidenca knezoškofa Speyerha (zamenjava za škofovsko palačo uničeno v devetletni vojni).

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Grad Bruchsal · Poglej več »

Henrik II. Avstrijski

Henrik II.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Henrik II. Avstrijski · Poglej več »

Henrik II. Bavarski

Henrik II.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Henrik II. Bavarski · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Karantanija · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Karel Veliki · Poglej več »

Klosterneuburg

Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Klosterneuburg · Poglej več »

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Kranjska krajina · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Latinščina · Poglej več »

Leopold I. Avstrijski

Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Leopold I. Avstrijski · Poglej več »

Liutpold Bavarski

Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Liutpold Bavarski · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Madžari · Poglej več »

Mejna grofija Avstrija

Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Mejna grofija Avstrija · Poglej več »

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Mejna grofija Istra · Poglej več »

Mejni grof

Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Mejni grof · Poglej več »

Melk

Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Melk · Poglej več »

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Moravska · Poglej več »

Nadškofija München in Freising

Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Nadškofija München in Freising · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Nemščina · Poglej več »

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Otokar II. Přemysl · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Oton II. · Poglej več »

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Oton III. · Poglej več »

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Panonska marka · Poglej več »

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Raba · Poglej več »

Retoromanščina

Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Retoromanščina · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »

Samostan Heiligenkreuz

Pogled z juga na samostan Heiligenkreuz v Wienerwaldu Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan (OCist) pri Heiligenkreuzu v Dunajskem gozdu (Wienerwald) v Spodnji Avstriji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Samostan Heiligenkreuz · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Slovenija · Poglej več »

Sombotel

Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Sombotel · Poglej več »

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Spodnja Avstrija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Srednji vek · Poglej več »

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in St. Pölten · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Velika shizma · Poglej več »

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Velikomoravska · Poglej več »

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Vojvodina Avstrija · Poglej več »

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Vojvodina Bavarska · Poglej več »

Vojvodina Furlanija

Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Vojvodina Furlanija · Poglej več »

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »

Wachau

Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Wachau · Poglej več »

Zahodni Slovani

Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi. Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike. Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v rimskokatoliško vero, s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela latinico in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot Vzhodni Slovani, ki so sprejeli pravoslavno krščanstvo in cirilico. Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Zahodni Slovani · Poglej več »

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Novo!!: Mejna grofija Avstrija in Zgornja Avstrija · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »