Hitreje kot brskalnik!
72 odnosi: Alod, Arnulf Koroški, Češka, Čehi, Benetke, Bizantinsko cesarstvo, Blatno jezero, Bolgari, Carigrad, Devín, Država, Fevd, Fevdalizem, Frankfurt ob Majni, Franki, Gundakar, Karantanija, Karlman, Knez, Kocelj, Krščanstvo, Latinščina, Ludvik Nemški, Madžari, Mojmir, Moravska, Nadškofija, Nadškofija Salzburg, Narečje, Nitra, Papež, Papež Hadrijan II., Polabski Slovani, Prefekt, Pribina, Rastislav, Ratbod, Salzburg, Severna Makedonija, Slovaška, Slovani, Solun, Spodnja Panonija, Spodnja Panonija (država), Stara cerkvena slovanščina, Sveta Ciril in Metod, Svetopolk I. Moravski, 10. stoletje, 822, 833, ..., 840, 846, 847, 853, 856, 860, 861, 863, 864, 869, 870, 874, 876, 881, 882, 884, 885, 887, 892, 894, 898, 906. Razširi indeks (22 več) »
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Novo!!: Velikomoravska in Alod · Poglej več »
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Novo!!: Velikomoravska in Arnulf Koroški · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Velikomoravska in Češka · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Velikomoravska in Čehi · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Velikomoravska in Benetke · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Velikomoravska in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Novo!!: Velikomoravska in Blatno jezero · Poglej več »
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Novo!!: Velikomoravska in Bolgari · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Velikomoravska in Carigrad · Poglej več »
Devín
Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.
Novo!!: Velikomoravska in Devín · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Velikomoravska in Država · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Velikomoravska in Fevd · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Velikomoravska in Fevdalizem · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Velikomoravska in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Velikomoravska in Franki · Poglej več »
Gundakar
Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.
Novo!!: Velikomoravska in Gundakar · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Velikomoravska in Karantanija · Poglej več »
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Novo!!: Velikomoravska in Karlman · Poglej več »
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Novo!!: Velikomoravska in Knez · Poglej več »
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Novo!!: Velikomoravska in Kocelj · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Velikomoravska in Krščanstvo · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Velikomoravska in Latinščina · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Velikomoravska in Ludvik Nemški · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Velikomoravska in Madžari · Poglej več »
Mojmir
Mojmir je moško osebno ime.
Novo!!: Velikomoravska in Mojmir · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Velikomoravska in Moravska · Poglej več »
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Novo!!: Velikomoravska in Nadškofija · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Velikomoravska in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Novo!!: Velikomoravska in Narečje · Poglej več »
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Novo!!: Velikomoravska in Nitra · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Velikomoravska in Papež · Poglej več »
Papež Hadrijan II.
Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Velikomoravska in Papež Hadrijan II. · Poglej več »
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Novo!!: Velikomoravska in Polabski Slovani · Poglej več »
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Novo!!: Velikomoravska in Prefekt · Poglej več »
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Novo!!: Velikomoravska in Pribina · Poglej več »
Rastislav
Rastislav je moško osebno ime.
Novo!!: Velikomoravska in Rastislav · Poglej več »
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Novo!!: Velikomoravska in Ratbod · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Velikomoravska in Salzburg · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Velikomoravska in Severna Makedonija · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Velikomoravska in Slovaška · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Velikomoravska in Slovani · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Velikomoravska in Solun · Poglej več »
Spodnja Panonija
Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.
Novo!!: Velikomoravska in Spodnja Panonija · Poglej več »
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Novo!!: Velikomoravska in Spodnja Panonija (država) · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Velikomoravska in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Novo!!: Velikomoravska in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Novo!!: Velikomoravska in Svetopolk I. Moravski · Poglej več »
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Novo!!: Velikomoravska in 10. stoletje · Poglej več »
822
822 (DCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velikomoravska in 822 · Poglej več »
833
833 (DCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velikomoravska in 833 · Poglej več »
840
840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Velikomoravska in 840 · Poglej več »
846
846 (DCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velikomoravska in 846 · Poglej več »
847
847 (DCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Velikomoravska in 847 · Poglej več »
853
853 (DCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velikomoravska in 853 · Poglej več »
856
856 (DCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velikomoravska in 856 · Poglej več »
860
860 (DCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Velikomoravska in 860 · Poglej več »
861
861 (DCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velikomoravska in 861 · Poglej več »
863
863 (DCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velikomoravska in 863 · Poglej več »
864
864 (DCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Velikomoravska in 864 · Poglej več »
869
869 (DCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Velikomoravska in 869 · Poglej več »
870
870 (DCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velikomoravska in 870 · Poglej več »
874
874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velikomoravska in 874 · Poglej več »
876
876 (DCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velikomoravska in 876 · Poglej več »
881
881 (DCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velikomoravska in 881 · Poglej več »
882
882 (DCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Velikomoravska in 882 · Poglej več »
884
884 (DCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velikomoravska in 884 · Poglej več »
885
885 (DCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Velikomoravska in 885 · Poglej več »
887
887 (DCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velikomoravska in 887 · Poglej več »
892
892 (DCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Velikomoravska in 892 · Poglej več »
894
894 (DCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Velikomoravska in 894 · Poglej več »
898
898 (DCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Velikomoravska in 898 · Poglej več »
906
906 (CMVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Velikomoravska in 906 · Poglej več »
