Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: AFI's 100 Years...100 Movies, Akaba, Alec Guinness, Anthony Quinn, Beg, Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost, Columbia Pictures, Damask, Enciklopedija Britannica, Filmska glasba, Kongresna knjižnica, Los Angeles Times, Maurice Jarre, Narodni filmski register, Oskar (filmska nagrada), Oskar za najboljši film, Osmansko cesarstvo, Peter O'Toole, Prva svetovna vojna, Thomas Edward Lawrence, Zlati globus.
AFI's 100 Years...100 Movies
AFI's 100 Years...100 Movies je seznam stotih najboljših ameriških filmov, ki ga je sestavil in 16.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in AFI's 100 Years...100 Movies · Poglej več »
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Akaba · Poglej več »
Alec Guinness
Sir Alec Guinness, angleški filmski igralec, * 2. april 1914, Paddington, London, † 5. avgust 2000, Midhurst, West Sussex, Anglija.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Alec Guinness · Poglej več »
Anthony Quinn
Anthony Quinn, ameriški filmski in gledališki igralec mehiškega porekla, * 21. april 1915, Chihuahua, Mehika, † 3. junij 2001, Boston, Massachusetts, Združene države Amerike.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Anthony Quinn · Poglej več »
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Beg · Poglej več »
Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost
BAFTA (British Academy of Film and Television Arts, prevedeno Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost) je britanska dobrodelna organizacija, ki prireja tudi vsakoletno podelitev nagrad za dosežke v filmu, televiziji, videoigrah in raznih oblikah animacij.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost · Poglej več »
Columbia Pictures
Columbia Pictures je ameriško filmsko podjetje, ki se primarno ukvarja s produkcijo in distribucijo filmov ter televizijskih programov.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Columbia Pictures · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Damask · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
Filmska glasba
Filmska glasba je glasbeno delo, napisano za spremljavo filma, del zvočne podlage filma.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Filmska glasba · Poglej več »
Kongresna knjižnica
Kongresna knjižnica (uradno) je študijska knjižnica s sedežem v Washingtonu, ZDA, ki uradno deluje v podporo Kongresa Združenih držav Amerike, a je odprta tudi za javnost in velja za de facto nacionalno knjižnico ZDA.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Kongresna knjižnica · Poglej več »
Los Angeles Times
Los Angeles Times (skrajšano LA Times) je dnevni časopis, ki je začel izhajati v Los Angelesu leta 1881.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Los Angeles Times · Poglej več »
Maurice Jarre
Maurice Jarre, francoski skladatelj in dirigent, * 13. september 1924, Lyon, † 29. marec 2009, Los Angeles, Kalifornija.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Maurice Jarre · Poglej več »
Narodni filmski register
Narodni filmski register (kratica NFR) je izbor filmov za arhiviranje v ameriški Kongresni knjižnici, ki ga sestavlja Narodni odbor za ohranitev filmov (National Film Preservation Board, NFPB), ustanovljen leta 1988 po zveznem zakonu o ohranitvi filmov.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Narodni filmski register · Poglej več »
Oskar (filmska nagrada)
Óskar (uradno, dobesedno »nagrada akademije«) je vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Oskar (filmska nagrada) · Poglej več »
Oskar za najboljši film
Oskar za najboljši film (angleško The Academy Award for Best Picture) je ena od ameriških filmskih nagrad oskar, ki jih Ameriška filmska akademija podeljuje že od začetka podelitve leta 1929.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Oskar za najboljši film · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Peter O'Toole
Peter Seamus Lorcan O’Toole, britanski gledališki in filmski igralec, * 2. avgust 1932, Connemara, Galway, Irska, † 14. december 2013, London.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Peter O'Toole · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Thomas Edward Lawrence
Thomas Edward Lawrence, bolj znan tudi kot Lawrence Arabski, valižanski arheolog, diplomat, obveščevalec, častnik in pisatelj,* 16. avgust 1888, Tremadog, Caernarfonshire, Wales, † 19. maj 1935, Bovington Camp, Dorset, Anglija.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Thomas Edward Lawrence · Poglej več »
Zlati globus
Zlati globus (v izvirniku) je ameriška nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Združenje tujih dopisnikov Hollywooda (Hollywood Foreign Press Association, HFPA) za dosežke na področju filma in televizije.
Novo!!: Lawrence Arabski (film) in Zlati globus · Poglej več »
