Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Abasidi, Ahemenidsko cesarstvo, Akabska trdnjava, Akabski zaliv, Al-Idrizi, Al-Khazneh, Aman, Arabska abeceda, Babilonija, Baker, Basra, Bizantinsko cesarstvo, Bosra, Cerkev iz Akabe, Edom, Evzebij Cezarejski, Faraonov otok, Fatimidi, Feničani, Hamam, Helenistično obdobje, Ibn Saud, Jabal Ram, Jordanija, Jordanski arheološki muzej, Kalcedonski koncil, Köppnova podnebna klasifikacija, Koptska pravoslavna cerkev, Koralni greben, Málaga, Mira (kadilo), Mohamed, Mrtvo morje, Nabatejsko kraljestvo, Nadžd, Neolitik, Omajadi, Osmansko cesarstvo, Palaestina Salutaris, Petra (Jordanija), Pilon (stavbarstvo), Potres, Pristanišče Akaba, Prva svetovna vojna, Prvi nicejski koncil, Ptolemajsko kraljestvo, Rdeče morje, Rimska provinca, Saladin, Sankt Peterburg, ..., Sveto kadilo, Tall Hujayrat Al-Ghuzlan, Thomas Edward Lawrence, Varna, Via Traiana Nova, Wadi Rum, Zalivska vojna. Razširi indeks (7 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Akaba in Abasidi · Poglej več »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Akaba in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Akabska trdnjava
Akabska trdnjava, tudi Akabski grad ali Mameluški grad, ki stoji v Akabi v Jordaniji, je trdnjava, ki so jo prvotno postavili križarji v 12.
Novo!!: Akaba in Akabska trdnjava · Poglej več »
Akabski zaliv
Akabski zaliv ali Eilatski zaliv je velik zaliv na severnem robu Rdečega morja, vzhodno od Sinajskega polotoka in zahodno od Arabskeha polotoka.
Novo!!: Akaba in Akabski zaliv · Poglej več »
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah. Rogerija II. Je eden najboljših antičnih zemljevidov sveta Uvodni pregled v Al-Idrizijevi ''Tabula Rogeriana''. Jug je na vrhu.
Novo!!: Akaba in Al-Idrizi · Poglej več »
Al-Khazneh
Al-Khazneh (arabsko الخزنة; 'Zakladnica') tudi Khazne al-Firaun (arabsko خزنة الفرعون Chaznat al-Firʿaun‚ ‚Faraonova zakladnica‘), je ena najizrazitejših stavb v starodavnem arabskem mestu Nabatejskega kraljestva, Petra.
Novo!!: Akaba in Al-Khazneh · Poglej več »
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Novo!!: Akaba in Aman · Poglej več »
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Novo!!: Akaba in Arabska abeceda · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: Akaba in Babilonija · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Akaba in Baker · Poglej več »
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Novo!!: Akaba in Basra · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Akaba in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Novo!!: Akaba in Bosra · Poglej več »
Cerkev iz Akabe
Cerkev iz Akabe je zgodovinska cerkev iz 3.
Novo!!: Akaba in Cerkev iz Akabe · Poglej več »
Edom
Edom (edomsko Edām) je bilo starodavno kraljestvo v Transjordaniji med Moabom na severovzhodu, Arabahom na zahodu in Veliko arabsko puščavo na jugu in vzhodu.
Novo!!: Akaba in Edom · Poglej več »
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Novo!!: Akaba in Evzebij Cezarejski · Poglej več »
Faraonov otok
Faraonov otok (arabsko: جزيرة فرعون Jazīrat Fir´awn) ali Otok Graia je otok v severnem delu Akabskega zaliva, približno 200 metrov vzhodno od obale egiptovskega Sinajskega polotoka.
Novo!!: Akaba in Faraonov otok · Poglej več »
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Novo!!: Akaba in Fatimidi · Poglej več »
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Novo!!: Akaba in Feničani · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Akaba in Hamam · Poglej več »
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Akaba in Helenistično obdobje · Poglej več »
Ibn Saud
Abdulaziz bin Abdul Rahman Al Saud (ʿAbd al ʿAzīz bin ʿAbd ar Raḥman Āl Suʿūd; 15. januar 1875Ibn Saudova letnica rojstva je bila vir razprav. Na splošno velja za leto 1875, čeprav ga nekaj virov navaja kot leto 1880. Glede na knjigo britanskega avtorja Roberta Laceyja Kraljestvo je vodilni savdski zgodovinar našel zapise, ki kažejo, da je Ibn Saud leta 1891 pozdravil pomembna plemenska delegacija. Zgodovinar je menil, da bi bil 10 ali 11-letni otrok (glede na datum rojstva 1880) premlad, da bi smel pozdraviti takšno delegacijo, medtem ko bi bil mladostnik, star 15 ali 16 let (glede na datum 1875).) bi bilo verjetno dovoljeno.
Novo!!: Akaba in Ibn Saud · Poglej več »
Jabal Ram
Jabal Ram je gora v Wadi Rumu v Jordaniji.
Novo!!: Akaba in Jabal Ram · Poglej več »
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Novo!!: Akaba in Jordanija · Poglej več »
Jordanski arheološki muzej
Jordanski arheološki muzej je v Amanski citadeli v Amanu v Jordaniji.
Novo!!: Akaba in Jordanski arheološki muzej · Poglej več »
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejema Koptska Cerkev, ki jo zaradi tega imenujemo tudi Predkalcedonska Cerkev in ima sedež v Aleksandriji.
Novo!!: Akaba in Kalcedonski koncil · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: Akaba in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Koptska pravoslavna cerkev
Koptski križ Koptska cerkev v Amanu, Jordanija Koptska pravoslavna cerkev je starodavna cerkev egipčanskih kristjanov, s sedežem v Aleksandriji.
Novo!!: Akaba in Koptska pravoslavna cerkev · Poglej več »
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Novo!!: Akaba in Koralni greben · Poglej več »
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Novo!!: Akaba in Málaga · Poglej več »
Mira (kadilo)
Mira (/ mɜːr /; iz aramejščine, a glej § etimologija) je naravna guma ali smola, pridobljena iz številnih majhnih, trnatih drevesnih vrst iz rodu Commiphora.
Novo!!: Akaba in Mira (kadilo) · Poglej več »
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Novo!!: Akaba in Mohamed · Poglej več »
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Novo!!: Akaba in Mrtvo morje · Poglej več »
Nabatejsko kraljestvo
Nabatejsko kraljestvo ali Nabateja (nabatejsko: Malkûtâ Nabatu) je bila država Nabatejcev v klasični antiki, ki je bila leta 106 priključena k Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: Akaba in Nabatejsko kraljestvo · Poglej več »
Nadžd
Pokrajina v Nadždu Nadžd ali Nedžd (نَجْدٌ) planota) je geografsko središče Saudove Arabije, ki predstavlja približno tretjino sodobnega prebivalstva države in od emirata Dirija deluje kot baza za vse kampanje združevanja Saudove hiše spraviti Arabijo pod enotno državo. Zgodovinska pokrajina Nadžd je bila razdeljena na tri sodobne upravne regije, ki se uporabljajo še danes. Provinca Rijad, ki vključuje Vadi Hanifa in pobočje Tuvaik, kjer je vzhodna Jamama s saudsko prestolnico Rijad od leta 1824, in provinca Sudairi, ki ima glavno mesto v Majmahu. V drugi upravni enoti, Al-Kasim, so rodovitne oaze in sadovnjaki datljevih palm, ki se razprostirajo v visokogorju regije vzdolž Vadi Ruma v osrednjem Nadždu s prestolnico v Burajda, drugem največjem mestu Nadžde, z regijo, ki je zgodovinsko oporekala rodbini Rašid na severu in rodbini Saud na vzhodu in jugu. Tretja upravna enota je severni Ḥaʼil, ki vključuje gore Džabal Šamar, kjer je glavno mesto Taj Ḥaʼil.
Novo!!: Akaba in Nadžd · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Akaba in Neolitik · Poglej več »
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Novo!!: Akaba in Omajadi · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Akaba in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Palaestina Salutaris
Palaestina Salutaris ali Palaestina Tertia je bila bizantinska (vzhodno rimska) provinca, ki je pokrivala območje Negeva (ali Edoma), Sinaja (razen severozahodne obale) in jugozahod Transjordanije, južno od Mrtvega morja.
Novo!!: Akaba in Palaestina Salutaris · Poglej več »
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Novo!!: Akaba in Petra (Jordanija) · Poglej več »
Pilon (stavbarstvo)
Pilon je grški izraz (grško πυλών − pylon: portal, glavna vrata, latinsko pila.
Novo!!: Akaba in Pilon (stavbarstvo) · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Akaba in Potres · Poglej več »
Pristanišče Akaba
Pristanišče Akaba je edino pristanišče v Jordaniji in je v lasti Aqaba Development Corporation (ADC).
Novo!!: Akaba in Pristanišče Akaba · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Akaba in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Novo!!: Akaba in Prvi nicejski koncil · Poglej več »
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Novo!!: Akaba in Ptolemajsko kraljestvo · Poglej več »
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Novo!!: Akaba in Rdeče morje · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Akaba in Rimska provinca · Poglej več »
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Novo!!: Akaba in Saladin · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Akaba in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sveto kadilo
Boswellia sacra Pripravljeno kadilo Sveto kadilo je drevesna smola rastline Boswellia sacra.
Novo!!: Akaba in Sveto kadilo · Poglej več »
Tall Hujayrat Al-Ghuzlan
Sobe na zahodu, delno pokrite Visoka ometana stena s kamnitim temeljem Tall Hujayrat al Ghuzlan (arabsko تل حجيرة الغزلان Tall Hudschairat al-Ghuzlan, DMG Tall Ḥuǧairat al-Ġuzlān, približno 'vas Gazel') v Wadi Araba je arheološko najdišče na jugu Jordanije blizu Akabe.
Novo!!: Akaba in Tall Hujayrat Al-Ghuzlan · Poglej več »
Thomas Edward Lawrence
Thomas Edward Lawrence, bolj znan tudi kot Lawrence Arabski, valižanski arheolog, diplomat, obveščevalec, častnik in pisatelj,* 16. avgust 1888, Tremadog, Caernarfonshire, Wales, † 19. maj 1935, Bovington Camp, Dorset, Anglija.
Novo!!: Akaba in Thomas Edward Lawrence · Poglej več »
Varna
Varna je lahko: Ime naselja.
Novo!!: Akaba in Varna · Poglej več »
Via Traiana Nova
Rimske cesta in karavanske poti na Bližnjem vzhodu: Via Traiana Nova (rdeča) in Via Maris (vijolična) Akabi Via Traiana Nova (slovensko: Nova Trajanova cesta), rimska cesta, ki jo je obnovil cesar Trajan.
Novo!!: Akaba in Via Traiana Nova · Poglej več »
Wadi Rum
Wadi Rum (arabsko: وادي رمWādī Ramm, poznana tudi kot Dolina Lune (arabsko: وادي القمر Wādī al-Qamar), je dolina, vrezana v peščenjak in granit v južni Jordaniji 60 km vzhodno od Akabe. Je največji vadi v Jordaniji.
Novo!!: Akaba in Wadi Rum · Poglej več »
Zalivska vojna
Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).
Novo!!: Akaba in Zalivska vojna · Poglej več »
