Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štefan Korolija

Index Štefan Korolija

Štefan (Stjepan) Korolija hrvaški pisec, prevajalec, avtor kajkavske književnosti, zagrebški kanonik.

Kazalo

  1. 22 odnosi: Alojzije Jembrih, Benediktinci, Bjelovar, Drnje, Dunaj, Hrvati, Ivan Rupert Gusić, Kajkavščina, Krapina, Maksimilijan Vrhovac, Nova zaveza, Pisec, Prevajalec, Samarica, Sveto pismo, Varaždin, Virje, Zagreb, 15. december, 1760, 1825, 4. maj.

Alojzije Jembrih

Alojz(ije) Jembrih hrvaški kroatolog, literarni zgodovinar, leksikograf, jezikoslovec, slavist in filolog.

Poglej Štefan Korolija in Alojzije Jembrih

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Poglej Štefan Korolija in Benediktinci

Bjelovar

Bjelovar je mesto na Hrvaškem s 36.000 prebivalci v upravnem območju mesta oz.

Poglej Štefan Korolija in Bjelovar

Drnje

Drnje so naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Drnje Koprivniško-križevske županije.

Poglej Štefan Korolija in Drnje

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Štefan Korolija in Dunaj

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Štefan Korolija in Hrvati

Ivan Rupert Gusić

Ivan Rupert Gusić (Guszich) hrvaški župnik, redovnik benediktinskega reda in prevajalec Nove zaveze v kajkavščino.

Poglej Štefan Korolija in Ivan Rupert Gusić

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Štefan Korolija in Kajkavščina

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Poglej Štefan Korolija in Krapina

Maksimilijan Vrhovac

Maksimilijan Vrhovac (Verhovácz), zagrebški škof in pisatelj, * 23. november 1752, Karlovec, † 16. december 1827, Zagreb.

Poglej Štefan Korolija in Maksimilijan Vrhovac

Nova zaveza

Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.

Poglej Štefan Korolija in Nova zaveza

Pisec

Písec (ž. píska) je oseba, ki kaj napišeSSKJ, oziroma avtor kateregakoli pisanega izdelka, na primer pisma, sporočila, članka, kronike, scenarija.

Poglej Štefan Korolija in Pisec

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Poglej Štefan Korolija in Prevajalec

Samarica

Samarica je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Ivanska Bjelovarsko-bilogorske županije.

Poglej Štefan Korolija in Samarica

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Štefan Korolija in Sveto pismo

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Štefan Korolija in Varaždin

Virje

Virje so naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Virje Koprivniško-križevske županije.

Poglej Štefan Korolija in Virje

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Štefan Korolija in Zagreb

15. december

15.

Poglej Štefan Korolija in 15. december

1760

1760 (MDCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Štefan Korolija in 1760

1825

1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Štefan Korolija in 1825

4. maj

4.

Poglej Štefan Korolija in 4. maj

Prav tako znan kot Stjepan Korolija.