Kazalo
30 odnosi: Bukovo, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Gorica, Hebrejščina, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovec, Jožef Stibiel, Kaplan, Knjižnica, Latinščina, Leksikografija, Nemščina, Pridiga, Rimskokatoliška cerkev, Semenišče, Semitski jeziki, Seznam slovenskih jezikoslovcev, Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov, Slovenci, Stara zaveza, Teologija, Valentin Stanič, Vikar, Vipava, Zgodovinar, 1818, 1883, 25. december, 9. april.
Bukovo
Bukovo je naselje v Občini Cerkno.
Poglej Štefan Kociančič in Bukovo
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Štefan Kociančič in Duhovniško posvečenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Štefan Kociančič in Duhovnik
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Štefan Kociančič in Gorica
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Štefan Kociančič in Hebrejščina
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Štefan Kociančič in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Štefan Kociančič in Jezikoslovec
Jožef Stibiel
Jožef Stibiel, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 5. avgust 1784, Dolenje, Ajdovščina, † 15. november 1848, Ločnik pri Gorici.
Poglej Štefan Kociančič in Jožef Stibiel
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Poglej Štefan Kociančič in Kaplan
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Štefan Kociančič in Knjižnica
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Štefan Kociančič in Latinščina
Leksikografija
Leksikografíja ali slovaropísje (starogrško: lexikos - slovar +: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini.
Poglej Štefan Kociančič in Leksikografija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Štefan Kociančič in Nemščina
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Štefan Kociančič in Pridiga
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Štefan Kociančič in Rimskokatoliška cerkev
Semenišče
Semeníšče (pogovorno tudi lemenát) je ustanova, namenjena vzgoji in izobraževanju bodočih duhovnikov, zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi in v pravoslavnih Cerkvah.
Poglej Štefan Kociančič in Semenišče
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Štefan Kociančič in Semitski jeziki
Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih jezikoslovcev.
Poglej Štefan Kociančič in Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v samostojnem seznamu.
Poglej Štefan Kociančič in Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Štefan Kociančič in Slovenci
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Štefan Kociančič in Stara zaveza
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Štefan Kociančič in Teologija
Valentin Stanič
Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.
Poglej Štefan Kociančič in Valentin Stanič
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Štefan Kociančič in Vikar
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Štefan Kociančič in Vipava
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Štefan Kociančič in Zgodovinar
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Štefan Kociančič in 1818
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Štefan Kociančič in 1883
25. december
25.
Poglej Štefan Kociančič in 25. december
9. april
9.
Poglej Štefan Kociančič in 9. april