Kazalo
19 odnosi: Štajerska (vojvodina), Štajerska (zvezna dežela), Bazilika, Benediktinci, Friderik II. Hohenstaufen, Gradec, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kapitelj, Krška škofija, Lavantinska škofija, Lipnica, Avstrija, Maribor, Nadškofija Maribor, Nadškofija Salzburg, Papež Honorij III., Rimski obred, Rimskokatoliška cerkev, Salzburg, Sveto rimsko cesarstvo.
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Štajerska (vojvodina)
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Štajerska (zvezna dežela)
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Bazilika
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Benediktinci
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Friderik II. Hohenstaufen
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Gradec
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Kapitelj
Kapitelj (latinsko capitulum ali capitellum) je zbor kanonikov, eno od številnih teles duhovščine v katoliških, anglikanskih in nordijskih luteranskih cerkvah ali na njihovih srečanjih.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Kapitelj
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Krška škofija
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Lavantinska škofija
Lipnica, Avstrija
Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Lipnica, Avstrija
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Maribor
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Nadškofija Maribor
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Nadškofija Salzburg
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Papež Honorij III.
Rimski obred
pateno, križ in prižgana sveča Rimski obred (Ritus Romanus) je najpogostejši in največkrat uporabljan liturgični obred latinske cerkve, največje izmed partikularnih cerkva sui iuris, ki sestavljajo katoliško cerkev.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Rimski obred
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Rimskokatoliška cerkev
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Salzburg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Škofija Gradec - Sekav in Sveto rimsko cesarstvo
Prav tako znan kot Graška škofija, Sekavska škofija, Sekovska škofija, Škofija Gradec - Seckau.