Kazalo
40 odnosi: Ahwat, Akadščina, Amarnska pisma, Amenhotep III., Anatolija, Arzenov bron, Železna doba, Biblos, Bitka pri Kadešu, Ciper, Egipčanščina, Ehnaton, Etruščani, Feničani, Filistejci, Filitosa, Hetiti, Hios, Hipogej Sant'Iroxi, Izrael, Jonija, Kanaan, Korzika, Ljudstva z morja, Medinet Habu, Menhir, Merneptah, Mikenska doba, Palestina, Piratstvo, Ramzes II., Ramzes III., Sarde, Sardinci, Sardinija, Sikuli, Sredozemlje, Tanis, Tevkri, Ugaritščina.
Ahwat
El-Ahwat je arheološko najdišče v izraelski pokrajini Manaseh, malo več kot 15 km vzhodno od Cezareje.
Poglej Šerdeni in Ahwat
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Šerdeni in Akadščina
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Šerdeni in Amarnska pisma
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Šerdeni in Amenhotep III.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Šerdeni in Anatolija
Arzenov bron
Tajskem okoli leta 1800 Arzenov bron je zlitina v kateri je bakru namesto običajnega kositra primešan arzen.
Poglej Šerdeni in Arzenov bron
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Šerdeni in Železna doba
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Šerdeni in Biblos
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Šerdeni in Bitka pri Kadešu
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Šerdeni in Ciper
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Šerdeni in Egipčanščina
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Šerdeni in Ehnaton
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Šerdeni in Etruščani
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Šerdeni in Feničani
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Šerdeni in Filistejci
Filitosa
Filitosa je arheološko najdišče v južni Korziki, Francija, naseljeno od konca neolitika in začetka bronaste dobe do rimsklega obdobja Kotzike.
Poglej Šerdeni in Filitosa
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Šerdeni in Hetiti
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Šerdeni in Hios
Hipogej Sant'Iroxi
Hipogej Sant'Iroxi, znan tudi kot Grobnica vojščakov, je arheološko najdišče v bližini mesta Decimoputzu v provinci Južna Sardinija, Italija.
Poglej Šerdeni in Hipogej Sant'Iroxi
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Šerdeni in Izrael
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Šerdeni in Jonija
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Šerdeni in Kanaan
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Šerdeni in Korzika
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Šerdeni in Ljudstva z morja
Medinet Habu
Medinetu Habu je posmrtni tempelj Ramzesa III. in pomembna struktura Novega kraljestva na zahodnem bregu pri Luksorju v Egiptu.
Poglej Šerdeni in Medinet Habu
Menhir
Menhir (francosko, iz srednje bretonščine: moški - "kamen" in hir - "dolg"), stoječi kamen, ortostat ali masseba / matseva je velik pokončno stoječ kamen.
Poglej Šerdeni in Menhir
Merneptah
Merneptah sli Merenptah je bil četrti faraon iz Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj deset let od julija ali avgusta 1213 pr.
Poglej Šerdeni in Merneptah
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Šerdeni in Mikenska doba
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Šerdeni in Palestina
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Šerdeni in Piratstvo
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Šerdeni in Ramzes II.
Ramzes III.
Usermaatre Ramzes III. je bil drugi faraon Dvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 1186 do 1155 pr.
Poglej Šerdeni in Ramzes III.
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Šerdeni in Sarde
Sardinci
Sardinci.
Poglej Šerdeni in Sardinci
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Šerdeni in Sardinija
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Šerdeni in Sikuli
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Šerdeni in Sredozemlje
Tanis
Tanis (egipčansko ḏˁn.t /ˈɟuʕnat/ or /ˈcʼuʕnat/,, koptsko ϫⲁⲛⲓ/ϫⲁⲁⲛⲉ) je naselje v severovzhodni delti Nila ob Tanitski veji Nila, ki je že dolgo časa zamuljena.
Poglej Šerdeni in Tanis
Tevkri
Tevkri (egipčansko Tjeker) so bili eno od Ljudstev z morja.
Poglej Šerdeni in Tevkri
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Poglej Šerdeni in Ugaritščina