Kazalo
13 odnosi: Bronasta doba, Cesar Jao, Dinastija Šja, Dinastija Džov, Dinastija Tang, I Čing, Jangce, Orakeljske kosti, Požigalništvo, Rumeni cesar, Sima Čjan, Trije vladarji in pet cesarjev, Zapisi velikega zgodovinarja.
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Šennong in Bronasta doba
Cesar Jao
Cesar Jao.
Poglej Šennong in Cesar Jao
Dinastija Šja
Dinastija Šja je prva dinastija v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju.
Poglej Šennong in Dinastija Šja
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Poglej Šennong in Dinastija Džov
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Šennong in Dinastija Tang
I Čing
Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.
Poglej Šennong in I Čing
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Šennong in Jangce
Orakeljske kosti
Orakeljske kosti so kosi volovske lopatice ali želvjega oklepa, ki so jih uporabljali za piromantijo – obliko vedeževanja – v starodavni Kitajski, predvsem v času pozne dinastije Shang.
Poglej Šennong in Orakeljske kosti
Požigalništvo
Požigalništvo je zgodnja oblika poljedelstva, ki je značilno za stari in zgodnji srednji vek.
Poglej Šennong in Požigalništvo
Rumeni cesar
Rumeni cesar znan tudi kot Rumeni tearh ali s svojim kitajskim imenom Huangdi, je posamezno božanstvo (šen) v kitajski religiji, eden od legendarnih kitajskih vladarjev in kulturnih junakov, vključenih med mitsko-zgodovinske obdobje treh suverenih in petih cesarjev ter v kozmoloških Pet oblik najvišjega božanstva.
Poglej Šennong in Rumeni cesar
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Šennong in Sima Čjan
Trije vladarji in pet cesarjev
Trije vladarji in pet cesarjev so bili skupina mitoloških vladarjev in modrecev (šeng) iz starodavne Kitajske.
Poglej Šennong in Trije vladarji in pet cesarjev
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.