Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šennong

Index Šennong

Šennong/cesar Jan (炎帝) je bil prvi cesar starodavne Kitajske, ki za svoje ljudstvo ni izumil samo kmetijskega orodja, ampak tudi zelišča za zdravljenje bolezni svojega ljudstva; podoba na stenski sliki iz dinastije Han. Šennong (kitajsko 神農), v prostem prevodu "Božanski kmet" ali "Božanski svobodnjak", rojen kot Džjang Šinjan (姜石年), je bil mitološki kitajski vladar in po izročilu prvi cesar Jan.

Kazalo

  1. 13 odnosi: Bronasta doba, Cesar Jao, Dinastija Šja, Dinastija Džov, Dinastija Tang, I Čing, Jangce, Orakeljske kosti, Požigalništvo, Rumeni cesar, Sima Čjan, Trije vladarji in pet cesarjev, Zapisi velikega zgodovinarja.

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Šennong in Bronasta doba

Cesar Jao

Cesar Jao.

Poglej Šennong in Cesar Jao

Dinastija Šja

Dinastija Šja je prva dinastija v tradicionalnem kitajskem zgodovinopisju.

Poglej Šennong in Dinastija Šja

Dinastija Džov

Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.

Poglej Šennong in Dinastija Džov

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Poglej Šennong in Dinastija Tang

I Čing

Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.

Poglej Šennong in I Čing

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.

Poglej Šennong in Jangce

Orakeljske kosti

Orakeljske kosti so kosi volovske lopatice ali želvjega oklepa, ki so jih uporabljali za piromantijo – obliko vedeževanja – v starodavni Kitajski, predvsem v času pozne dinastije Shang.

Poglej Šennong in Orakeljske kosti

Požigalništvo

Požigalništvo je zgodnja oblika poljedelstva, ki je značilno za stari in zgodnji srednji vek.

Poglej Šennong in Požigalništvo

Rumeni cesar

Rumeni cesar znan tudi kot Rumeni tearh ali s svojim kitajskim imenom Huangdi, je posamezno božanstvo (šen) v kitajski religiji, eden od legendarnih kitajskih vladarjev in kulturnih junakov, vključenih med mitsko-zgodovinske obdobje treh suverenih in petih cesarjev ter v kozmoloških Pet oblik najvišjega božanstva.

Poglej Šennong in Rumeni cesar

Sima Čjan

Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.

Poglej Šennong in Sima Čjan

Trije vladarji in pet cesarjev

Trije vladarji in pet cesarjev so bili skupina mitoloških vladarjev in modrecev (šeng) iz starodavne Kitajske.

Poglej Šennong in Trije vladarji in pet cesarjev

Zapisi velikega zgodovinarja

Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.

Poglej Šennong in Zapisi velikega zgodovinarja