Hitreje kot brskalnik!
15 odnosi: Šahgali, Beg, Džanaj, Islam, Kasimski kanat, Mahmud Bin Kučuk, Mengli I. Geraj, Ruščina, Saraj (mesto), Seznam kasimskih kanov, Tatarščina, Tatari, Velika horda, Velika litovska kneževina, 1516.
Šahgali
Šahgali ali Šah Ali (tatarsko Şahğäli ali Şäyex Ğäli) je bil kan Kasimskega in Kazanskega kanata, * 1505, † 1567.
Novo!!: Šejk Aulijar in Šahgali · Poglej več »
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Novo!!: Šejk Aulijar in Beg · Poglej več »
Džanaj
Džanaj ibn Nur Devlet (tatarsko Canay, Җанай, جانای) je bil drugi sin sultana Nur Devleta in po smrti brata Satilgana od leta 1506 do 1512 sultan Kasimskega kanata, * neznano, † neznano.
Novo!!: Šejk Aulijar in Džanaj · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Šejk Aulijar in Islam · Poglej več »
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Novo!!: Šejk Aulijar in Kasimski kanat · Poglej več »
Mahmud Bin Kučuk
Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.
Novo!!: Šejk Aulijar in Mahmud Bin Kučuk · Poglej več »
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Novo!!: Šejk Aulijar in Mengli I. Geraj · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Šejk Aulijar in Ruščina · Poglej več »
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Novo!!: Šejk Aulijar in Saraj (mesto) · Poglej več »
Seznam kasimskih kanov
Seznam kasimskih kanov vsebuje imena kanov (vladarjev), sultanov (princev) in begum (kraljic) iz petih dinastij, ki so vladali v Kasimskem kanatu od leta 1452 do 1681.
Novo!!: Šejk Aulijar in Seznam kasimskih kanov · Poglej več »
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Novo!!: Šejk Aulijar in Tatarščina · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Šejk Aulijar in Tatari · Poglej več »
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Novo!!: Šejk Aulijar in Velika horda · Poglej več »
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Novo!!: Šejk Aulijar in Velika litovska kneževina · Poglej več »
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Šejk Aulijar in 1516 · Poglej več »
