Kazalo
15 odnosi: Šahgali, Beg, Džanaj, Islam, Kasimski kanat, Mahmud Bin Kučuk, Mengli I. Geraj, Ruščina, Saraj (mesto), Seznam kasimskih kanov, Tatarščina, Tatari, Velika horda, Velika litovska kneževina, 1516.
Šahgali
Šahgali ali Šah Ali (tatarsko Şahğäli ali Şäyex Ğäli) je bil kan Kasimskega in Kazanskega kanata, * 1505, † 1567.
Poglej Šejk Aulijar in Šahgali
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Šejk Aulijar in Beg
Džanaj
Džanaj ibn Nur Devlet (tatarsko Canay, Җанай, جانای) je bil drugi sin sultana Nur Devleta in po smrti brata Satilgana od leta 1506 do 1512 sultan Kasimskega kanata, * neznano, † neznano.
Poglej Šejk Aulijar in Džanaj
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Šejk Aulijar in Islam
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Poglej Šejk Aulijar in Kasimski kanat
Mahmud Bin Kučuk
Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.
Poglej Šejk Aulijar in Mahmud Bin Kučuk
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Poglej Šejk Aulijar in Mengli I. Geraj
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Šejk Aulijar in Ruščina
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Šejk Aulijar in Saraj (mesto)
Seznam kasimskih kanov
Seznam kasimskih kanov vsebuje imena kanov (vladarjev), sultanov (princev) in begum (kraljic) iz petih dinastij, ki so vladali v Kasimskem kanatu od leta 1452 do 1681.
Poglej Šejk Aulijar in Seznam kasimskih kanov
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Šejk Aulijar in Tatarščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Šejk Aulijar in Tatari
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Šejk Aulijar in Velika horda
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Šejk Aulijar in Velika litovska kneževina
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Šejk Aulijar in 1516