Kazalo
34 odnosi: Aleksandrija, Atum, Šabaka, Šu, Bazalt, Breča, Britanski muzej, Egiptologija, Geb, Gornji Egipt, Granit, Hor, Izida, Konglomerat, London, Memfis, Egipt, Neftis, Nil, Nut, Oziris, Papirus, Perzijci, Petindvajseta egipčanska dinastija, Psametik II., Pta, Ramzes II., Senusret III., Set, Silicijev dioksid, Spodnji Egipt, Staro egipčansko kraljestvo, Tefnut, Teologija, Vadi Hammamat.
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Šabakov kamen in Aleksandrija
Atum
Atum (tudi Tem, Temu, Tum in Atem) je eden od zgodnjih božanstev v staroegipčanski mitologiji in prvi bog Eneade iz Heliopolisa - najpomembnejšega in najširše priznanega kulta v Starem Egiptu, ki so ga razširjali svečeniki iz Heliopolisa.
Poglej Šabakov kamen in Atum
Šabaka
Šabaka ali Šabaka Neferkare (slovensko Čudovita je Rajeva duša) je bil kušitski faraon iz Petindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od 705 do 690 pr.
Poglej Šabakov kamen in Šabaka
Šu
Šu (egipčanski izraz, ki pomeni praznina in on, ki vstaja (ali vzhaja)), je bil eden od prvobitnih egipčanskih bogov, poosebljenje zraka in nasprotje boginje Tefnut in eden od devetih božanstev Eneade heliopolske kozmogonije.
Poglej Šabakov kamen in Šu
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Šabakov kamen in Bazalt
Breča
Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot Sedimentna breča Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.
Poglej Šabakov kamen in Breča
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Šabakov kamen in Britanski muzej
Egiptologija
Egiptologija je v prvi vrsti jezikoslovna veda, ki proučuje tudi materialno in duhovno kulturo starih Egipčanov.
Poglej Šabakov kamen in Egiptologija
Geb
Upodobitev Hora in Geba Geb (tudi Seb in Keb) je v staroegipčanski mitologiji bog zemlje in eden izmed Deveterice (Eneade) iz Heliopolisa.
Poglej Šabakov kamen in Geb
Gornji Egipt
Gornji Egipt (skrajšano, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Poglej Šabakov kamen in Gornji Egipt
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Šabakov kamen in Granit
Hor
Hor ali Horus je bil eden od najpomembnejših bogov Starega Egipta.
Poglej Šabakov kamen in Hor
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Šabakov kamen in Izida
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Šabakov kamen in Konglomerat
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Šabakov kamen in London
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Šabakov kamen in Memfis, Egipt
Neftis
Neftis je v staroegipčanski mitologiji boginja žalovanja.
Poglej Šabakov kamen in Neftis
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Šabakov kamen in Nil
Nut
Nut ali Nuit (egipčansko Nwt) je bila egipčanska boginja neba, Gebova žena in Šujeva hčerka.
Poglej Šabakov kamen in Nut
Oziris
Kipec Ozirisa Oziris je v staroegipčanski mitologiji bog mrtvih, plodnosti ter sodnik mrtvih v podzemlju.
Poglej Šabakov kamen in Oziris
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Šabakov kamen in Papirus
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Šabakov kamen in Perzijci
Petindvajseta egipčanska dinastija
Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.
Poglej Šabakov kamen in Petindvajseta egipčanska dinastija
Psametik II.
Psametik II. je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 595 pr.
Poglej Šabakov kamen in Psametik II.
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Šabakov kamen in Pta
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Šabakov kamen in Ramzes II.
Senusret III.
Hakaure Senusret III., včasih tudi Senvosret III.
Poglej Šabakov kamen in Senusret III.
Set
Set upodobljen na steni grobnice faraona Tutmozisa III. Set je v staroegipčanski mitologiji bog vojne in teme.
Poglej Šabakov kamen in Set
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Šabakov kamen in Silicijev dioksid
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Šabakov kamen in Spodnji Egipt
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Šabakov kamen in Staro egipčansko kraljestvo
Tefnut
Tefnut je bila staroegipčanska boginja vlage, vlažnega zraka, rose in dežja.
Poglej Šabakov kamen in Tefnut
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Šabakov kamen in Teologija
Vadi Hammamat
Qift, starodavni Koptos, je bil začetek poti, ki je skozi Vadi Hammamat vodila do Quseirja na obali Rdečega morja Vadi Hammamat, v prevodu Dolina številnih kadi, je suho rečno korito v egiptovski Vzhodni puščavi približno na pol poti med Quseirjem in Qino.
Poglej Šabakov kamen in Vadi Hammamat