Kazalo
17 odnosi: Ašina, Ašina Nišufu, Altaj, Čangan, Čelebi kan, Dinastija Tang, Dzidži tongdžjan, Ilig kagan, Kirgizi, Kitajščina, Nova knjiga Tanga, Pinjin, Seznam gokturških kaganov, Stara knjiga Tanga, Tengrizem, Turški jeziki, Wade-Gilesovo prečrkovanje.
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Čebi kan in Ašina
Ašina Nišufu
Ašina Nišufu (kitajsko 阿史那泥熟匐) je bil član klana Ašina, ki se je po razpadu Vzhodnega turškega kaganata uprl dinastiji Tang, da bi obnovil Vzhodni turški kaganat in leta 679 in 680 vladal kot kagan, * ni znano, † 680.
Poglej Čebi kan in Ašina Nišufu
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Čebi kan in Altaj
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Čebi kan in Čangan
Čelebi kan
Čelebi kan (kitajsko 俟力苾可汗, pinjin qílìbì kěhàn, Wade-Giles ch'i-li-pi k'o-han) z osebnim imenom Ašina Simo (阿史那思摩) je bil član vladarske družine Vzhodnega turškega kaganata in v letih 639-647 kan Vzhodnega turškega kaganata kot vazal kitajske dinastije Tang, * 583, † verjetno 645.
Poglej Čebi kan in Čelebi kan
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Čebi kan in Dinastija Tang
Dzidži tongdžjan
Dzidži tongdžjan (kitajsko 資治通鑑, pinjin Zīzhì Tōngjiàn, Wade–Giles Tzŭ1-chih4 t'ung1-chien4, dobesedno Celovita razmišljanja za pomoč pri upravljanju) je pionirsko referenčno delo v kitajskem zgodovinopisju, objavljeno leta 1084 med dinastijo Severni Song.
Poglej Čebi kan in Dzidži tongdžjan
Ilig kagan
Ilig kagan (staroturško 𐰃𐰞𐰞𐰃𐰏𐰴𐰍𐰣, poenostavljeno kitajsko 颉利可汗, tradicionalno kitajsko 頡利可汗, pinjin Jiélì Kèhán), rojen kot Ašina Duobi (kitajsko 阿史那咄苾, pinjin Āshǐnà Duōbì), posmrtono Huang, knez Guijija (歸義荒王), je bil četrti in zadnji kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Čebi kan in Ilig kagan
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Poglej Čebi kan in Kirgizi
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Čebi kan in Kitajščina
Nova knjiga Tanga
'' Knjiga Tanga'', izdana v Južnem Songu, ki jo je uredil in komentiral Čen Džian (陳鑒) Nova knjiga Tanga, imenovana tudi Nova zgodovina Tanga, je delo, ki v desetih knjigah v 225 poglavjih opisuje uradno zgodovino dinastije Tang.
Poglej Čebi kan in Nova knjiga Tanga
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Čebi kan in Pinjin
Seznam gokturških kaganov
Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.
Poglej Čebi kan in Seznam gokturških kaganov
Stara knjiga Tanga
Stara knjiga Tanga, Knjiga dinastije Tang ali preprosto Knjiga Tanga je prvo klasično zgodovinsko delo o dinastiji Tang, ki obsega 200 poglavij, in ena od ''Štiriindvajsetih zgodovin''.
Poglej Čebi kan in Stara knjiga Tanga
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Čebi kan in Tengrizem
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Čebi kan in Turški jeziki
Wade-Gilesovo prečrkovanje
Wade-Gilesovo prečrkovanje je sistem za zapisovanje kitajščine s črkami latinice.