Odpri v Google MapsKazalo
37 odnosi: Atanazij Veliki, İzniška keramika, Čandarli Ali Paša, Bazilij I. Makedonec, Bitinija, Bizantinsko cesarstvo, Bursa (provinca), Druga križarska vojna, Godfrej Bouillonski, Grški križ, Hagija Sofija, İznik, Hagija Sofija, Solun, Hiparh, Kasij Dion, Kejkavus II., Konrad III. Nemški, Konstantin XI. Paleolog, Medresa, Modra mošeja, Nikejsko cesarstvo, Obleganje Nikeje, Osmanska arhitektura, Prva križarska vojna, Prvi nicejski koncil, Seldžuki, Seznam mest v Turčiji, Silahdar Damat Ali Paša, Spolija, Sultanat Rum, Sveti Sava, Tankred Galilejski, Teodor I. Laskaris, Teodor II. Laskaris, Valentinijan I., Zgodovina Rimskega cesarstva, 1329, 1331.
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej İznik in Atanazij Veliki
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Poglej İznik in İzniška keramika
Čandarli Ali Paša
Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.
Poglej İznik in Čandarli Ali Paša
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej İznik in Bazilij I. Makedonec
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej İznik in Bitinija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej İznik in Bizantinsko cesarstvo
Bursa (provinca)
Provinca Bursa je provinca ki se nahaja v zahodni Turčiji ob Marmarskem morju.
Poglej İznik in Bursa (provinca)
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej İznik in Druga križarska vojna
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej İznik in Godfrej Bouillonski
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Poglej İznik in Grški križ
Hagija Sofija, İznik
Hagija Sofija (dobesedno 'sveta modrost') v İzniku (Nicea) v provinci Bursa v Turčiji je bila zgrajena kot bazilikalna cerkev iz bizantinskega obdobja.
Poglej İznik in Hagija Sofija, İznik
Hagija Sofija, Solun
Hagija Sofija, tudi Cerkev svete modrosti v Solunu (Ἁγία Σοφία Sveta modrost) je cerkev v Solunu v Grčiji.
Poglej İznik in Hagija Sofija, Solun
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej İznik in Hiparh
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej İznik in Kasij Dion
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Poglej İznik in Kejkavus II.
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej İznik in Konrad III. Nemški
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej İznik in Konstantin XI. Paleolog
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej İznik in Medresa
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej İznik in Modra mošeja
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej İznik in Nikejsko cesarstvo
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej İznik in Obleganje Nikeje
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej İznik in Osmanska arhitektura
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej İznik in Prva križarska vojna
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej İznik in Prvi nicejski koncil
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej İznik in Seldžuki
Seznam mest v Turčiji
To je seznam mest v Turčiji, urejen po številu prebivalcev.
Poglej İznik in Seznam mest v Turčiji
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej İznik in Silahdar Damat Ali Paša
Spolija
Spolija je prenamenski gradbeni kamen za novo gradnjo ali dekorativno skulpturo, ponovno uporabljeno v novih spomenikih.
Poglej İznik in Spolija
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej İznik in Sultanat Rum
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej İznik in Sveti Sava
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej İznik in Tankred Galilejski
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej İznik in Teodor I. Laskaris
Teodor II. Laskaris
Teodor II.
Poglej İznik in Teodor II. Laskaris
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej İznik in Valentinijan I.
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej İznik in Zgodovina Rimskega cesarstva
1329
1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej İznik in 1329
1331
1331 (MCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej İznik in 1331
Prav tako znan kot Iznik.