Kazalo
18 odnosi: Aljaska, Arktični ocean, Čukotski polotok, Beaufortovo morje, Beringija, Beringov preliv, Beringovo morje, Dežnjovov rt, Diomedova otoka, Ferdinand Vrangel, K-186 Omsk, Morje, Ocean, Podmornice razreda Kalmar, Robno morje, Seznam morskih prelivov, Vzhodnosibirsko morje, Zapovednik.
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Čukotsko morje in Aljaska
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Čukotsko morje in Arktični ocean
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Poglej Čukotsko morje in Čukotski polotok
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Poglej Čukotsko morje in Beaufortovo morje
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Čukotsko morje in Beringija
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Čukotsko morje in Beringov preliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Čukotsko morje in Beringovo morje
Dežnjovov rt
Dežnjovov rt Dežnjovov rt (Mis Dežnjova) je najbolj vzhodna točka celinske Azije, ki leži na Čukotskem polotoku na skrajnem vzhodu Rusije.
Poglej Čukotsko morje in Dežnjovov rt
Diomedova otoka
Diomedova otoka ležita med Azijo in Severno Ameriko v osrednjem delu Beringovega preliva, ki povezuje Čukotsko morje na severu z Beringovim morjem in Tihim oceanom na jugu.
Poglej Čukotsko morje in Diomedova otoka
Ferdinand Vrangel
Ferdinand Petrovič Vrangel (Барон Фердина́нд Петро́вич Вра́нгель ali baron Ferdinand Friedrich Georg Ludwig von Wrangel), ruski mornariški častnik.
Poglej Čukotsko morje in Ferdinand Vrangel
K-186 Omsk
Omsk je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Čukotsko morje in K-186 Omsk
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Čukotsko morje in Morje
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Čukotsko morje in Ocean
Podmornice razreda Kalmar
Razred Kalmar (Проект 667БДР Кальмар, Projekt 667BDR Kalmar – užitni ligenj (Loligo vulgaris)) je razred strateških jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Poglej Čukotsko morje in Podmornice razreda Kalmar
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Čukotsko morje in Robno morje
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Poglej Čukotsko morje in Seznam morskih prelivov
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Poglej Čukotsko morje in Vzhodnosibirsko morje
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Poglej Čukotsko morje in Zapovednik