Kazalo
57 odnosi: Ašina Šjan, Ašina Dudži, Ašina Funian, Ašina Helu, Ašina Huseluo, Ašina Juančing, Akademija Hanlin, Šaanši, Šindžjang, Šiungnu, Šjan (dinastija Han), Šu Han, Šuan (dinastija Han), Čebi kan, Čelebi kan, Čin Ši Huang, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Dinastija Šin, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Dunhuang, Fadzang, Fang Šuanling, Gansu, Heian-kjo, Heidžo-kjo, Henan, Japonska, Japonska arhitektura, Kapagan kagan, Kitajska arhitektura, Kitajska palača, Kjoto, Koridor Heši, Kukai, Kumaradživa, Lasa, Luojang, Nara (mesto), Obdobje Heian, Obdobje Nara, Palača Heian, Palača Heidžo, Potala, Prvi turški kaganat, Severne in južne dinastije, Tibet, Tibetanski letopisi, Tri kraljestva, Vadokaičin, ... Razširi indeks (7 več) »
Ašina Šjan
Ašina Šjan je bil od leta 708 do 717 šingšivang kagan Zahodnega turškega kaganata in general Generalnega protektorata za pomiritev zahoda.
Poglej Čangan in Ašina Šjan
Ašina Dudži
Ašina Dudži (tradicionalno kitajsko prestolno ime 走其可汗, pinjin zoujikehan, tradicionalno kitajsko osebno ime 阿史那施於北庭, pinjin ašinašijubeiting, Ašina Šijubeiting) je bil od leta 676 do 679 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 679, Čangan, Dinastija Tang.
Poglej Čangan in Ašina Dudži
Ašina Funian
Ašina Funian (kitajsko 阿史那伏念) je bil član klana Ašina in leta 680-681 vodja enega od uporov, v katerih so se Gokturki poskušali otresti oblasti dinastije Tang in obnoviti Vzhodni turški kaganat.
Poglej Čangan in Ašina Funian
Ašina Helu
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀𐰴𐰍𐰣, Ïšbara qaγan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn) z osebnim imenom Ašina Helu (kitajsko 阿史那賀魯/阿史那贺鲁, pinjin āshǐnà hèlǔ) je bil zadnji kagan Zahodnega turškega kaganata, ki je vladal od leta 651 do 658 * ni znano, † 659.
Poglej Čangan in Ašina Helu
Ašina Huseluo
Ašina Huseluo (kitajsko 阿史那斛瑟罗) je bil od leta 693 do 704 marionetni kagan Mongolije, ki ga je na ta položaj imenovala Vu Dzetjan iz dinastije Tang, edina cesarica v kitajski zgodovini, * ni znano, † 704, Čangan.
Poglej Čangan in Ašina Huseluo
Ašina Juančing
Ašina Juančing (kitajsko 阿史那元慶) je bil v letih 685 do 692 marionetni gokturški kagan, ki ga je na ta položaj imenovala cesarica Vu Dzetjan, * ni znano, † 692, Čangan.
Poglej Čangan in Ašina Juančing
Akademija Hanlin
Akademija Hanlin (kitajsko 翰林院, pinjin Hànlín Yuàn) je bila akademska in upravna visokošolska ustanova, ki jo je v 8.
Poglej Čangan in Akademija Hanlin
Šaanši
Šaanši (pinjin: Shaanxi;; alternativno Šensi) je kopenska provinca v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Čangan in Šaanši
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Čangan in Šindžjang
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Čangan in Šiungnu
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej Čangan in Šjan (dinastija Han)
Šu Han
Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem.
Poglej Čangan in Šu Han
Šuan (dinastija Han)
Šuan (kitajsko 漢宣帝), rojen kot Liu Bingji (kitajsko 劉病已), je bil deseti cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 74 do 48 pr.
Poglej Čangan in Šuan (dinastija Han)
Čebi kan
Čebi kan (kitajsko (鼻可汗/车鼻可汗, pinjin chēbí kěhàn, Wade-Giles ch'e-pi k'o-han, rekonstruirano staroturško *Çavïş) z osebnim imenom Ašina Hubo (阿史那斛勃, āshǐnà húbó, a-shih-na hu-po), pono vladarsko ime Jidžučebi kagan (乙注車鼻可汗/乙注车鼻可汗, yǐzhù chēbí kěhàn, i-chu ch'e-pi k'o-han), je bil po propadu Šuejantuoja kandidat za naslov kana Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Čangan in Čebi kan
Čelebi kan
Čelebi kan (kitajsko 俟力苾可汗, pinjin qílìbì kěhàn, Wade-Giles ch'i-li-pi k'o-han) z osebnim imenom Ašina Simo (阿史那思摩) je bil član vladarske družine Vzhodnega turškega kaganata in v letih 639-647 kan Vzhodnega turškega kaganata kot vazal kitajske dinastije Tang, * 583, † verjetno 645.
Poglej Čangan in Čelebi kan
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Čangan in Čin Ši Huang
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Čangan in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Dinastija Šin
Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.
Poglej Čangan in Dinastija Šin
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Čangan in Dinastija Han
Dinastija Lju Song
Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.
Poglej Čangan in Dinastija Lju Song
Dunhuang
Dunhuang je mesto na ravni okrožja v severozahodni provinci Gansu na zahodu Kitajske.
Poglej Čangan in Dunhuang
Fadzang
Fadzang (kitajsko: 法 藏; pinjin: Fǎzàng, Wade-Giles: Fa-tsang) je bil tretji od petih patriarhov huajanske šole mahajanskega budizma, * 643, † 712). Bil je pomemben in vpliven filozof, tako da se je trdilo, da je bil "dejansko pravi ustvarjalec tega, kar je zdaj znano kot Hua-jen".
Poglej Čangan in Fadzang
Fang Šuanling
Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.
Poglej Čangan in Fang Šuanling
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Čangan in Gansu
Heian-kjo
Heian-kjo (平安京, dobesedno »mirna/spokojna prestolnica«) je bilo eno od več nekdanjih imen za mesto, ki je zdaj znano kot Kjoto.
Poglej Čangan in Heian-kjo
Heidžo-kjo
Heidžo-kjo (平城京, tudi Heizei-kjo, včasih Nara no mijako) je bila prestolnica Japonske večinoobdobja Nara, od 710–740 in ponovno od 745–784.
Poglej Čangan in Heidžo-kjo
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Čangan in Henan
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Čangan in Japonska
Japonska arhitektura
Za japonsko arhitekturo (日本建築, Nihon kenčiku) so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame.
Poglej Čangan in Japonska arhitektura
Kapagan kagan
Kapagan kagan ali Kapgan kagan (staroturško 𐰴𐰯𐰍𐰣:𐰴𐰍𐰣, Qapaγan qaγan, dobesedno Zmagovalec, poenostavljeno kitajsko 迬善, tradicionalno kitajsko 遷善, pinjin Qiānshàn), na Tunjukukoven napisu omenjen kot Bogu kagan (staroturško 𐰋𐰇𐰏: 𐰴𐰍𐰣, Bögü qaγan) je bil drugi kagan Drugega turškega kaganata.
Poglej Čangan in Kapagan kagan
Kitajska arhitektura
Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.
Poglej Čangan in Kitajska arhitektura
Kitajska palača
Kitajska palača je cesarski kompleks, kjer so bili dvor, civilna vlada, kraljevi vrt in obrambna trdnjava.
Poglej Čangan in Kitajska palača
Kjoto
Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.
Poglej Čangan in Kjoto
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Čangan in Koridor Heši
Kukai
Kūkai (空海, 27. julij 774 Bjōbugaura, danes Zencūdži - 22. april 835 gora Kōja), rojstno ime Saeki Mao, posthumno ime Kōbō Daiši(弘法大師, »Veliki mojster, ki je širil Darmo«), je bil japonski budistični menih, kaligraf in pesnik, ki je ustanovil ezoterično budistično šolo Šingon.
Poglej Čangan in Kukai
Kumaradživa
Kumaradživa (sanskrt: कुमारजीव; tradicionalna kitajščina: 鳩摩羅什; poenostavljena kitajščina: 鸠摩罗什; pinjin: Jiūmóluóshí), budistični menih, misijonar, prevajalec in filozof iz takratnega kraljestva Kucha, * 344, † 413.
Poglej Čangan in Kumaradživa
Lasa
Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.
Poglej Čangan in Lasa
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Poglej Čangan in Luojang
Nara (mesto)
Nara (奈良市, Nara-ši, japonsko) je glavno mesto prefekture Nara na Japonskem.
Poglej Čangan in Nara (mesto)
Obdobje Heian
Miniaturni model prestolnice Heian-kjo Obdobje Heian (平安時代 Heian džidaj) je zadnji del klasičnega obdobja japonske zgodovine med letoma 794 in 1185.
Poglej Čangan in Obdobje Heian
Obdobje Nara
Obdobje Nara (奈良時代 Nara džidai) je obdobje v japonski zgodovini med leti 710 in 794.
Poglej Čangan in Obdobje Nara
Palača Heian
Palača Heian (平安宮, Heian-kjū) je bila prva cesarska palača Heian-kjo (današnji Kjoto), glavnega mesta Japonske, od leta 794 do 1227.
Poglej Čangan in Palača Heian
Palača Heidžo
Palača Heidžo (平城宮, Heidžō-kjū) je bila cesarska rezidenca v japonski prestolnici Heidžō-kjō (današnja Nara) v večjem delu obdobja Nara.
Poglej Čangan in Palača Heidžo
Potala
Palača Potala (པོ་ཏ་ལ) je palača, ki se nahaja v Lasi v Avtonomni pokrajini Tibet, na Kitajskem.
Poglej Čangan in Potala
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Čangan in Prvi turški kaganat
Severne in južne dinastije
Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.
Poglej Čangan in Severne in južne dinastije
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Čangan in Tibet
Tibetanski letopisi
Prva stran ''Pelliot Tibétain 1288'' Jam Mogao Tibetanski letopisi ali Stari tibetanski letopisi so sklop dveh rokopisov, napisanih v starem tibetanskem jeziku.
Poglej Čangan in Tibetanski letopisi
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Čangan in Tri kraljestva
Vadokaičin
Srebrni kovanec ''Vadokaičin'' (和同開珎) iz 8. stoletja, Japonska. Japonski muzej valute. Bakreni kovanec ''Vadokaičin''. Kitajski kovanec ''Kajjuan Tongbao'' (開元通寶), prvič skovan leta 621 v Čanganu, je služil kot model za japonsko ''Vado Kaiho.'' Vadokaičin (和同開珎), tudi Vado-kaičin ali Vado-kaiho, je najstarejši japonski uradni kovani denar, prvič izdan 29.
Poglej Čangan in Vadokaičin
Veliki prekop (Kitajska)
Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.
Poglej Čangan in Veliki prekop (Kitajska)
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Čangan in Vu, cesar Hana
Zahodni Vej
Vej, v zgodovinopisju znan kot Zahodni Vej, je bil kitajska cesarska dinastija, ki je prišla na oblast po razpadu Severnega Veja.
Poglej Čangan in Zahodni Vej
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Čangan in Zapisi velikega zgodovinarja
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Čangan in Zgodovina Japonske
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Čangan in Zgodovina Kitajske
12. november
12.
Poglej Čangan in 12. november