Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Čangan

Index Čangan

Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.

Kazalo

  1. 57 odnosi: Ašina Šjan, Ašina Dudži, Ašina Funian, Ašina Helu, Ašina Huseluo, Ašina Juančing, Akademija Hanlin, Šaanši, Šindžjang, Šiungnu, Šjan (dinastija Han), Šu Han, Šuan (dinastija Han), Čebi kan, Čelebi kan, Čin Ši Huang, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Dinastija Šin, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Dunhuang, Fadzang, Fang Šuanling, Gansu, Heian-kjo, Heidžo-kjo, Henan, Japonska, Japonska arhitektura, Kapagan kagan, Kitajska arhitektura, Kitajska palača, Kjoto, Koridor Heši, Kukai, Kumaradživa, Lasa, Luojang, Nara (mesto), Obdobje Heian, Obdobje Nara, Palača Heian, Palača Heidžo, Potala, Prvi turški kaganat, Severne in južne dinastije, Tibet, Tibetanski letopisi, Tri kraljestva, Vadokaičin, ... Razširi indeks (7 več) »

Ašina Šjan

Ašina Šjan je bil od leta 708 do 717 šingšivang kagan Zahodnega turškega kaganata in general Generalnega protektorata za pomiritev zahoda.

Poglej Čangan in Ašina Šjan

Ašina Dudži

Ašina Dudži (tradicionalno kitajsko prestolno ime 走其可汗, pinjin zoujikehan, tradicionalno kitajsko osebno ime 阿史那施於北庭, pinjin ašinašijubeiting, Ašina Šijubeiting) je bil od leta 676 do 679 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 679, Čangan, Dinastija Tang.

Poglej Čangan in Ašina Dudži

Ašina Funian

Ašina Funian (kitajsko 阿史那伏念) je bil član klana Ašina in leta 680-681 vodja enega od uporov, v katerih so se Gokturki poskušali otresti oblasti dinastije Tang in obnoviti Vzhodni turški kaganat.

Poglej Čangan in Ašina Funian

Ašina Helu

Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀𐰴𐰍𐰣, Ïšbara qaγan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn) z osebnim imenom Ašina Helu (kitajsko 阿史那賀魯/阿史那贺鲁, pinjin āshǐnà hèlǔ) je bil zadnji kagan Zahodnega turškega kaganata, ki je vladal od leta 651 do 658 * ni znano, † 659.

Poglej Čangan in Ašina Helu

Ašina Huseluo

Ašina Huseluo (kitajsko 阿史那斛瑟罗) je bil od leta 693 do 704 marionetni kagan Mongolije, ki ga je na ta položaj imenovala Vu Dzetjan iz dinastije Tang, edina cesarica v kitajski zgodovini, * ni znano, † 704, Čangan.

Poglej Čangan in Ašina Huseluo

Ašina Juančing

Ašina Juančing (kitajsko 阿史那元慶) je bil v letih 685 do 692 marionetni gokturški kagan, ki ga je na ta položaj imenovala cesarica Vu Dzetjan, * ni znano, † 692, Čangan.

Poglej Čangan in Ašina Juančing

Akademija Hanlin

Akademija Hanlin (kitajsko 翰林院, pinjin Hànlín Yuàn) je bila akademska in upravna visokošolska ustanova, ki jo je v 8.

Poglej Čangan in Akademija Hanlin

Šaanši

Šaanši (pinjin: Shaanxi;; alternativno Šensi) je kopenska provinca v Ljudski republiki Kitajski.

Poglej Čangan in Šaanši

Šindžjang

Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.

Poglej Čangan in Šindžjang

Šiungnu

Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.

Poglej Čangan in Šiungnu

Šjan (dinastija Han)

Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.

Poglej Čangan in Šjan (dinastija Han)

Šu Han

Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem.

Poglej Čangan in Šu Han

Šuan (dinastija Han)

Šuan (kitajsko 漢宣帝), rojen kot Liu Bingji (kitajsko 劉病已), je bil deseti cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 74 do 48 pr.

Poglej Čangan in Šuan (dinastija Han)

Čebi kan

Čebi kan (kitajsko (鼻可汗/车鼻可汗, pinjin chēbí kěhàn, Wade-Giles ch'e-pi k'o-han, rekonstruirano staroturško *Çavïş) z osebnim imenom Ašina Hubo (阿史那斛勃, āshǐnà húbó, a-shih-na hu-po), pono vladarsko ime Jidžučebi kagan (乙注車鼻可汗/乙注车鼻可汗, yǐzhù chēbí kěhàn, i-chu ch'e-pi k'o-han), je bil po propadu Šuejantuoja kandidat za naslov kana Vzhodnega turškega kaganata.

Poglej Čangan in Čebi kan

Čelebi kan

Čelebi kan (kitajsko 俟力苾可汗, pinjin qílìbì kěhàn, Wade-Giles ch'i-li-pi k'o-han) z osebnim imenom Ašina Simo (阿史那思摩) je bil član vladarske družine Vzhodnega turškega kaganata in v letih 639-647 kan Vzhodnega turškega kaganata kot vazal kitajske dinastije Tang, * 583, † verjetno 645.

Poglej Čangan in Čelebi kan

Čin Ši Huang

Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.

Poglej Čangan in Čin Ši Huang

Cesar Gaodzu iz dinastije Han

Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.

Poglej Čangan in Cesar Gaodzu iz dinastije Han

Dinastija Šin

Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.

Poglej Čangan in Dinastija Šin

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Poglej Čangan in Dinastija Han

Dinastija Lju Song

Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.

Poglej Čangan in Dinastija Lju Song

Dunhuang

Dunhuang je mesto na ravni okrožja v severozahodni provinci Gansu na zahodu Kitajske.

Poglej Čangan in Dunhuang

Fadzang

Fadzang (kitajsko: 法 藏; pinjin: Fǎzàng, Wade-Giles: Fa-tsang) je bil tretji od petih patriarhov huajanske šole mahajanskega budizma, * 643, † 712). Bil je pomemben in vpliven filozof, tako da se je trdilo, da je bil "dejansko pravi ustvarjalec tega, kar je zdaj znano kot Hua-jen".

Poglej Čangan in Fadzang

Fang Šuanling

Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.

Poglej Čangan in Fang Šuanling

Gansu

Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.

Poglej Čangan in Gansu

Heian-kjo

Heian-kjo (平安京, dobesedno »mirna/spokojna prestolnica«) je bilo eno od več nekdanjih imen za mesto, ki je zdaj znano kot Kjoto.

Poglej Čangan in Heian-kjo

Heidžo-kjo

Heidžo-kjo (平城京, tudi Heizei-kjo, včasih Nara no mijako) je bila prestolnica Japonske večinoobdobja Nara, od 710–740 in ponovno od 745–784.

Poglej Čangan in Heidžo-kjo

Henan

Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.

Poglej Čangan in Henan

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Poglej Čangan in Japonska

Japonska arhitektura

Za japonsko arhitekturo (日本建築, Nihon kenčiku) so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame.

Poglej Čangan in Japonska arhitektura

Kapagan kagan

Kapagan kagan ali Kapgan kagan (staroturško 𐰴𐰯𐰍𐰣:𐰴𐰍𐰣, Qapaγan qaγan, dobesedno Zmagovalec, poenostavljeno kitajsko 迬善, tradicionalno kitajsko 遷善, pinjin Qiānshàn), na Tunjukukoven napisu omenjen kot Bogu kagan (staroturško 𐰋𐰇𐰏: 𐰴𐰍𐰣, Bögü qaγan) je bil drugi kagan Drugega turškega kaganata.

Poglej Čangan in Kapagan kagan

Kitajska arhitektura

Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.

Poglej Čangan in Kitajska arhitektura

Kitajska palača

Kitajska palača je cesarski kompleks, kjer so bili dvor, civilna vlada, kraljevi vrt in obrambna trdnjava.

Poglej Čangan in Kitajska palača

Kjoto

Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.

Poglej Čangan in Kjoto

Koridor Heši

Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.

Poglej Čangan in Koridor Heši

Kukai

Kūkai (空海, 27. julij 774 Bjōbugaura, danes Zencūdži - 22. april 835 gora Kōja), rojstno ime Saeki Mao, posthumno ime Kōbō Daiši(弘法大師, »Veliki mojster, ki je širil Darmo«), je bil japonski budistični menih, kaligraf in pesnik, ki je ustanovil ezoterično budistično šolo Šingon.

Poglej Čangan in Kukai

Kumaradživa

Kumaradživa (sanskrt: कुमारजीव; tradicionalna kitajščina: 鳩摩羅什; poenostavljena kitajščina: 鸠摩罗什; pinjin: Jiūmóluóshí), budistični menih, misijonar, prevajalec in filozof iz takratnega kraljestva Kucha, * 344, † 413.

Poglej Čangan in Kumaradživa

Lasa

Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.

Poglej Čangan in Lasa

Luojang

Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.

Poglej Čangan in Luojang

Nara (mesto)

Nara (奈良市, Nara-ši, japonsko) je glavno mesto prefekture Nara na Japonskem.

Poglej Čangan in Nara (mesto)

Obdobje Heian

Miniaturni model prestolnice Heian-kjo Obdobje Heian (平安時代 Heian džidaj) je zadnji del klasičnega obdobja japonske zgodovine med letoma 794 in 1185.

Poglej Čangan in Obdobje Heian

Obdobje Nara

Obdobje Nara (奈良時代 Nara džidai) je obdobje v japonski zgodovini med leti 710 in 794.

Poglej Čangan in Obdobje Nara

Palača Heian

Palača Heian (平安宮, Heian-kjū) je bila prva cesarska palača Heian-kjo (današnji Kjoto), glavnega mesta Japonske, od leta 794 do 1227.

Poglej Čangan in Palača Heian

Palača Heidžo

Palača Heidžo (平城宮, Heidžō-kjū) je bila cesarska rezidenca v japonski prestolnici Heidžō-kjō (današnja Nara) v večjem delu obdobja Nara.

Poglej Čangan in Palača Heidžo

Potala

Palača Potala (པོ་ཏ་ལ) je palača, ki se nahaja v Lasi v Avtonomni pokrajini Tibet, na Kitajskem.

Poglej Čangan in Potala

Prvi turški kaganat

Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.

Poglej Čangan in Prvi turški kaganat

Severne in južne dinastije

Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.

Poglej Čangan in Severne in južne dinastije

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Čangan in Tibet

Tibetanski letopisi

Prva stran ''Pelliot Tibétain 1288'' Jam Mogao Tibetanski letopisi ali Stari tibetanski letopisi so sklop dveh rokopisov, napisanih v starem tibetanskem jeziku.

Poglej Čangan in Tibetanski letopisi

Tri kraljestva

Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.

Poglej Čangan in Tri kraljestva

Vadokaičin

Srebrni kovanec ''Vadokaičin'' (和同開珎) iz 8. stoletja, Japonska. Japonski muzej valute. Bakreni kovanec ''Vadokaičin''. Kitajski kovanec ''Kajjuan Tongbao'' (開元通寶), prvič skovan leta 621 v Čanganu, je služil kot model za japonsko ''Vado Kaiho.'' Vadokaičin (和同開珎), tudi Vado-kaičin ali Vado-kaiho, je najstarejši japonski uradni kovani denar, prvič izdan 29.

Poglej Čangan in Vadokaičin

Veliki prekop (Kitajska)

Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.

Poglej Čangan in Veliki prekop (Kitajska)

Vu, cesar Hana

Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.

Poglej Čangan in Vu, cesar Hana

Zahodni Vej

Vej, v zgodovinopisju znan kot Zahodni Vej, je bil kitajska cesarska dinastija, ki je prišla na oblast po razpadu Severnega Veja.

Poglej Čangan in Zahodni Vej

Zapisi velikega zgodovinarja

Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.

Poglej Čangan in Zapisi velikega zgodovinarja

Zgodovina Japonske

Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Čangan in Zgodovina Japonske

Zgodovina Kitajske

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Čangan in Zgodovina Kitajske

12. november

12.

Poglej Čangan in 12. november

, Veliki prekop (Kitajska), Vu, cesar Hana, Zahodni Vej, Zapisi velikega zgodovinarja, Zgodovina Japonske, Zgodovina Kitajske, 12. november.