Hitreje kot brskalnik!
83 odnosi: Ašina, Altaj, Avari, Šanši, Šindžjang, Železna doba, Čangan, Čin Ši Huang, Balhaško jezero, Bronasta doba, Cao Cao, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Džao (država), Džingiskan, De iure - de facto, Dinastija Šin, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dinastija Tang, Donghu, Evrazijska stepa, Fang Šuanling, Gansu, Gobi, Gokturki, Haodžing, Hebej, Heftaliti, Huni, Indija, Iranski jeziki, Jan (država), Ju Veliki, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kitajski zid, Kitani, Knjiga Džina, Knjiga Džova, Knjiga Hana, Knjiga Kasnejšega Hana, Knjiga Songa, Knjiga Veja, Kultura ploščastih grobov, Liaodong, Luojang, Modu, Mongoli, Mongolija, ..., Mongolska planota, Notranja Mongolija, Nova knjiga Tanga, Obdobje vojskujočih se držav, Ordoška kultura, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Pakistan, Peking, Permafrost, Petroglif, Rouranski kaganat, Rumena reka, Saki, Sarmati, Sibirija, Sima Čjan, Skiti, Sogdija, Stara knjiga Tanga, Stari vek, Suženjstvo, Svilna pot, Tengri, Tengrizem, Tongdian, Tongvančeng, Transoksanija, Turščina, Ujguri, Uzurpator, Vazal, Zapisi velikega zgodovinarja, Zgodovina severnih dinastij. Razširi indeks (33 več) »
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Novo!!: Šiungnu in Ašina · Poglej več »
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Novo!!: Šiungnu in Altaj · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Šiungnu in Avari · Poglej več »
Šanši
Šanši (kitajsko 山西i, prej latinizirano kot Šansi) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske in del severnokitajske regije.
Novo!!: Šiungnu in Šanši · Poglej več »
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Novo!!: Šiungnu in Šindžjang · Poglej več »
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Šiungnu in Železna doba · Poglej več »
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Novo!!: Šiungnu in Čangan · Poglej več »
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Novo!!: Šiungnu in Čin Ši Huang · Poglej več »
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Novo!!: Šiungnu in Balhaško jezero · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Šiungnu in Bronasta doba · Poglej več »
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Novo!!: Šiungnu in Cao Cao · Poglej več »
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Novo!!: Šiungnu in Cesar Gaodzu iz dinastije Han · Poglej več »
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Džao (država) · Poglej več »
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Novo!!: Šiungnu in Džingiskan · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Šiungnu in De iure - de facto · Poglej več »
Dinastija Šin
Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.
Novo!!: Šiungnu in Dinastija Šin · Poglej več »
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Novo!!: Šiungnu in Dinastija Džov · Poglej več »
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Novo!!: Šiungnu in Dinastija Han · Poglej več »
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Novo!!: Šiungnu in Dinastija Tang · Poglej več »
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Novo!!: Šiungnu in Donghu · Poglej več »
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Novo!!: Šiungnu in Evrazijska stepa · Poglej več »
Fang Šuanling
Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.
Novo!!: Šiungnu in Fang Šuanling · Poglej več »
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Gansu · Poglej več »
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Novo!!: Šiungnu in Gobi · Poglej več »
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Novo!!: Šiungnu in Gokturki · Poglej več »
Haodžing
Hao ali Haodžing (kitajsko 鎬京, pinjin Hàojīng), imenovan tudi Dzongdžov (宗周), je bil eno od dveh mest na nasprotnih bregovih reke Feng (沣河), ki sta tvorili prestolnico Zahodnega Džova (1066–770 pr. n. št.). Drugo mesto je bil Feng ali Fengdžing (灃京).
Novo!!: Šiungnu in Haodžing · Poglej več »
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Hebej · Poglej več »
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Novo!!: Šiungnu in Heftaliti · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Šiungnu in Huni · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Šiungnu in Indija · Poglej več »
Iranski jeziki
Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Šiungnu in Iranski jeziki · Poglej več »
Jan (država)
url-status.
Novo!!: Šiungnu in Jan (država) · Poglej več »
Ju Veliki
Ju Veliki (kitajsko 大禹) je bil legendarni kralj v starodavni Kitajski, znan po "prvih uspešnih prizadevanjih države za nadzor poplav", njegovi ustanovitvi dinastije Šja, s katero se je začelo dinastično obdobje Kitajske, in njegovem poštenem moralnem značaju.
Novo!!: Šiungnu in Ju Veliki · Poglej več »
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Novo!!: Šiungnu in Kazahstan · Poglej več »
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Novo!!: Šiungnu in Kirgizistan · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Šiungnu in Kitajska · Poglej več »
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Novo!!: Šiungnu in Kitajski zid · Poglej več »
Kitani
Kitani (Kītań, kitajsko 契丹, srednjekitajsko Khejtan), znani tudi kot Kitaji Kitai) ali Kidani (sodobno mandarinsko Qìdān, mongolsko Кидан, Kidan, hangulsko 거란, Kuran) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije, ki je bilo od 4.
Novo!!: Šiungnu in Kitani · Poglej več »
Knjiga Džina
Knjiga Džina je uradno kitajsko zgodovinsko besedilo, ki zajema zgodovino dinastije Džin od leta 266 do 420.
Novo!!: Šiungnu in Knjiga Džina · Poglej več »
Knjiga Džova
Knjiga Džova (tradicionalno kitajsko 周書, pinjin Džōu Šū) je bila uradna zgodovina kitajske dinastije Severni Džov in del uradne zbirke Štiriindvajset zgodovin cesarske Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Knjiga Džova · Poglej več »
Knjiga Hana
Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr.
Novo!!: Šiungnu in Knjiga Hana · Poglej več »
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Novo!!: Šiungnu in Knjiga Kasnejšega Hana · Poglej več »
Knjiga Songa
Knjiga Songa, kitajsko Song šu, je zgodovinsko besedilo dinastije Lju Song iz južnih kitajskih dinastij.
Novo!!: Šiungnu in Knjiga Songa · Poglej več »
Knjiga Veja
Knjiga Veja, kitajsko Vej Šu, je klasično kitajsko zgodovinsko besedilo, ki ga je v letih 551 do 554 sestavil Vej Šov.
Novo!!: Šiungnu in Knjiga Veja · Poglej več »
Kultura ploščastih grobov
Kultura ploščastih grobov je arheološka kultura Mongolije iz pozne bronaste in starejše železne dobe.
Novo!!: Šiungnu in Kultura ploščastih grobov · Poglej več »
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Liaodong · Poglej več »
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Novo!!: Šiungnu in Luojang · Poglej več »
Modu
Modu, Modun ali Maodun (poenostavljeno kitajsko 冒顿单于, tradicionalno kitajsko 冒頓單于, pinjin Mòdú Chányú, Mòdùn Chányú ali Màodùn Chányú, iz starokitajskega (220 pr. n. št.): *mouᴴ-tuən ali *mək-tuən) je bil sin Toumana in ustanovitelj cesarstva Šiungnu na Mongolski planoti.
Novo!!: Šiungnu in Modu · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Šiungnu in Mongoli · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Šiungnu in Mongolija · Poglej več »
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Novo!!: Šiungnu in Mongolska planota · Poglej več »
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Notranja Mongolija · Poglej več »
Nova knjiga Tanga
'' Knjiga Tanga'', izdana v Južnem Songu, ki jo je uredil in komentiral Čen Džian (陳鑒) Nova knjiga Tanga, imenovana tudi Nova zgodovina Tanga, je delo, ki v desetih knjigah v 225 poglavjih opisuje uradno zgodovino dinastije Tang.
Novo!!: Šiungnu in Nova knjiga Tanga · Poglej več »
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Novo!!: Šiungnu in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »
Ordoška kultura
language.
Novo!!: Šiungnu in Ordoška kultura · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Šiungnu in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Novo!!: Šiungnu in Pakistan · Poglej več »
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Peking · Poglej več »
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Novo!!: Šiungnu in Permafrost · Poglej več »
Petroglif
Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.
Novo!!: Šiungnu in Petroglif · Poglej več »
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Rouranski kaganat · Poglej več »
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Novo!!: Šiungnu in Rumena reka · Poglej več »
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Novo!!: Šiungnu in Saki · Poglej več »
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Novo!!: Šiungnu in Sarmati · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Šiungnu in Sibirija · Poglej več »
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Novo!!: Šiungnu in Sima Čjan · Poglej več »
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Novo!!: Šiungnu in Skiti · Poglej več »
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Novo!!: Šiungnu in Sogdija · Poglej več »
Stara knjiga Tanga
Stara knjiga Tanga, Knjiga dinastije Tang ali preprosto Knjiga Tanga je prvo klasično zgodovinsko delo o dinastiji Tang, ki obsega 200 poglavij, in ena od ''Štiriindvajsetih zgodovin''.
Novo!!: Šiungnu in Stara knjiga Tanga · Poglej več »
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Novo!!: Šiungnu in Stari vek · Poglej več »
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Novo!!: Šiungnu in Suženjstvo · Poglej več »
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Novo!!: Šiungnu in Svilna pot · Poglej več »
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Novo!!: Šiungnu in Tengri · Poglej več »
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Novo!!: Šiungnu in Tengrizem · Poglej več »
Tongdian
Tongdian (kitajsko 通典, Wade–Giles T'ung-tien, dobesedno celovite institucije) je kitajska institucionalna zgodovina in enciklopedija.
Novo!!: Šiungnu in Tongdian · Poglej več »
Tongvančeng
Ostanki mesta leta 2013; na sliki je nekaj ljudi, da je laže ugotoviti velikost zgradbe Ostanki mesta leta 2013 Tongvančeng (kitajsko 統萬城, pinjin Tǒngwànchéng) je bil v obdobju šestnajstih kraljestev v začetku 5.
Novo!!: Šiungnu in Tongvančeng · Poglej več »
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom. Geografsko je Transoksanija obsegala ozemlje med rekama Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. V perzijskem nacionalnem epu Šahname je omenjena kot Turan, v kitajskih virih pa kot Hedžong (河中地区). Arabsko ime Mā Warāʾ an-Nahr (ما وراء النهر, "kar je onkraj reke ") je prešel v perzijsko knjižno rabo in se ohranil vse do pomongolskih časov. Transoksanija je bila kot Sogdija ena od satrapij (provinc) perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Šiungnu in Transoksanija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Šiungnu in Turščina · Poglej več »
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Novo!!: Šiungnu in Ujguri · Poglej več »
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Novo!!: Šiungnu in Uzurpator · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Šiungnu in Vazal · Poglej več »
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Novo!!: Šiungnu in Zapisi velikega zgodovinarja · Poglej več »
Zgodovina severnih dinastij
Zgodovina severnih dinastij (kitajsko《北史》, pinjin Běishǐ, dobesedno Severna zgodovina) je ena od uradnih kitajskih zgodovinskih del v kanonu Štiriindvajsetih zgodovin.
Novo!!: Šiungnu in Zgodovina severnih dinastij · Poglej več »
