Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Abelova grupa, Abstraktna algebra, Arthur Cayley, Augustin Louis Cauchy, Émile Léonard Mathieu, Évariste Galois, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Charles Hermite, Definicija, Diferencialna enačba, Edward Waring, Emmy Noether, Enačba, Eugen Netto, Faktor, Felix Christian Klein, Ferdinand Georg Frobenius, Fizika, Fizikalni zakon, Geometrija, Grupa, Henri Poincaré, Invariantnost, Izrek, Joseph Liouville, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Kemija, Kolobar, Kombinatorika, Kompozitum funkcij, Kongruenca, Kot, Kristal, Leonhard Euler, Leopold Kronecker, Liejeva grupa, Marie Ennemond Camille Jordan, Marius Sophus Lie, Matematična analiza, Matematika, Množica, Mnogoterost, Molekula, Naravoslovje, Ničla funkcije, Niels Henrik Abel, Obseg (algebra), Permutacija, ..., Platonsko telo, Podgrupa, Pravilni mnogokotnik, Ravnina, Realno število, Seštevanje, Simetrija, Simetrijska grupa, Standardni model, Teorija, Teorija števil, Teorija obsegov, Topološki prostor, Tranzitivnost, Vrtenje, Znanost, 0. Razširi indeks (17 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Novo!!: Teorija grup in Abelova grupa · Poglej več »
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Novo!!: Teorija grup in Abstraktna algebra · Poglej več »
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Teorija grup in Arthur Cayley · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Teorija grup in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Émile Léonard Mathieu
Émile Léonard Mathieu, francoski matematik, * 15. maj 1835, Metz, Francija, † 19. oktober 1890, Nancy, Francija.
Novo!!: Teorija grup in Émile Léonard Mathieu · Poglej več »
Évariste Galois
Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).
Novo!!: Teorija grup in Évariste Galois · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Teorija grup in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Teorija grup in Celo število · Poglej več »
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Novo!!: Teorija grup in Charles Hermite · Poglej več »
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Novo!!: Teorija grup in Definicija · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Teorija grup in Diferencialna enačba · Poglej več »
Edward Waring
Edward Waring, angleški matematik, * 1736, † 15. avgust 1798.
Novo!!: Teorija grup in Edward Waring · Poglej več »
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Novo!!: Teorija grup in Emmy Noether · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Teorija grup in Enačba · Poglej več »
Eugen Netto
Eugen Otto Erwin Netto, nemški matematik, * 30. junij 1848, Halle, Nemčija, † 13. maj 1919, Gießen, Nemčija.
Novo!!: Teorija grup in Eugen Netto · Poglej več »
Faktor
Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.
Novo!!: Teorija grup in Faktor · Poglej več »
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Teorija grup in Felix Christian Klein · Poglej več »
Ferdinand Georg Frobenius
Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.
Novo!!: Teorija grup in Ferdinand Georg Frobenius · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Teorija grup in Fizika · Poglej več »
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Novo!!: Teorija grup in Fizikalni zakon · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Teorija grup in Geometrija · Poglej več »
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Novo!!: Teorija grup in Grupa · Poglej več »
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Novo!!: Teorija grup in Henri Poincaré · Poglej več »
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Novo!!: Teorija grup in Invariantnost · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Teorija grup in Izrek · Poglej več »
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Novo!!: Teorija grup in Joseph Liouville · Poglej več »
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Novo!!: Teorija grup in Joseph Louis François Bertrand · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Teorija grup in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Teorija grup in Kemija · Poglej več »
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Novo!!: Teorija grup in Kolobar · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Teorija grup in Kombinatorika · Poglej več »
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Novo!!: Teorija grup in Kompozitum funkcij · Poglej več »
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Novo!!: Teorija grup in Kongruenca · Poglej več »
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Novo!!: Teorija grup in Kot · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Teorija grup in Kristal · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Teorija grup in Leonhard Euler · Poglej več »
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Teorija grup in Leopold Kronecker · Poglej več »
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Novo!!: Teorija grup in Liejeva grupa · Poglej več »
Marie Ennemond Camille Jordan
Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.
Novo!!: Teorija grup in Marie Ennemond Camille Jordan · Poglej več »
Marius Sophus Lie
Marius Sophus Lie, norveški matematik, * 17. december 1842, Nordfjordeid, Norveška, † 18. februar 1899, Kristianija, (sedaj Oslo).
Novo!!: Teorija grup in Marius Sophus Lie · Poglej več »
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Novo!!: Teorija grup in Matematična analiza · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Teorija grup in Matematika · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Teorija grup in Množica · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Teorija grup in Mnogoterost · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Teorija grup in Molekula · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Teorija grup in Naravoslovje · Poglej več »
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Novo!!: Teorija grup in Ničla funkcije · Poglej več »
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Novo!!: Teorija grup in Niels Henrik Abel · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: Teorija grup in Obseg (algebra) · Poglej več »
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Novo!!: Teorija grup in Permutacija · Poglej več »
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Novo!!: Teorija grup in Platonsko telo · Poglej več »
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Novo!!: Teorija grup in Podgrupa · Poglej več »
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Novo!!: Teorija grup in Pravilni mnogokotnik · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Teorija grup in Ravnina · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Teorija grup in Realno število · Poglej več »
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Novo!!: Teorija grup in Seštevanje · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Teorija grup in Simetrija · Poglej več »
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.
Novo!!: Teorija grup in Simetrijska grupa · Poglej več »
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Novo!!: Teorija grup in Standardni model · Poglej več »
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Novo!!: Teorija grup in Teorija · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Teorija grup in Teorija števil · Poglej več »
Teorija obsegov
Teorija obsegov je veja matematike, ki raziskuje značilnosti obsegov.
Novo!!: Teorija grup in Teorija obsegov · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Teorija grup in Topološki prostor · Poglej več »
Tranzitivnost
Tranzitivnost je matematična lastnost relacije, pri kateri iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim.
Novo!!: Teorija grup in Tranzitivnost · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Teorija grup in Vrtenje · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Teorija grup in Znanost · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Teorija grup in 0 · Poglej več »
