Odpri v Google MapsKazalo
61 odnosi: Amor, Anton Korošec, Apolon, Ares, Artemida, Atena, Atene, Atenska akropola, Atika (arhitektura), Atrij, Avstrija, Avstro-Ogrska, Carrara, Cislajtanija, Demetra, Dokimijski marmor, Donava, Dorski slog, Dunaj, Erehtejon, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Friz, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Sempronij Grakh, Grško gledališče, Hefajst, Hera, Hermes, Hipostil, Hofburg, Inn, Jonski slog, Kapitel, Karl Renner, Kip, Konstantin I. Veliki, Korintski slog, Kvadriga, Laba, Lucij Anej Seneka, Mark Tulij Cicero, Marmor, Metonimija, Mir (družbeno stanje), Neoklasicizem, Nike, Numa Pompilij, Ogrska, Palmeta, Peristil, ... Razširi indeks (11 več) »
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Amor
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Anton Korošec
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Apolon
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Ares
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Artemida
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Atena
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Atene
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Atenska akropola
Atika (arhitektura)
Ljubljansko opero Átika je v klasični arhitekturi pojem, ki označuje nizek zid (ali višino etaže) nad glavnim stavbnim napuščem, ki naj bi zakrivala streho.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Atika (arhitektura)
Atrij
Grand Doubletree hotel/condo, 42-nadstropni atrij, center Miamija Atrij je v arhitekturi velik odprt prostor, ki se nahaja v stavbi.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Atrij
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Avstro-Ogrska
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Carrara
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Cislajtanija
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Demetra
Dokimijski marmor
Dokimijski marmor (marmor Docimium), marmor Phrygium ali marmor Synnadicum, so rimskodobna latinska imena za brečni beli marmor s purpurnimi žilami, ki spominjajo na eno izmed barv pri pavu (it. pavone), zato je splošno imenovan pavonazzetto.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Dokimijski marmor
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Donava
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Dorski slog
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Dunaj
Erehtejon
Erehtejon ali Erehteum (stara grščina: Ἐρέχθειον, moderna grščina: Ερέχθειο) je antični grški tempelj na severni strani Akropole v Atenah v Grčiji, ki je bil posvečen Ateni in Pozejdonu.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Erehtejon
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Friz
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Sempronij Grakh
Gaj Sempronij Grakh (Gaius Sempronius Gracchus), rimski politik, * okoli 160 pr. n. št., † 121 pr. n. št. Gaj Sempronij Grakh je bil tako kot njegov starejši brat Tiberij Sempronij Grakh vzgojen v duhu helenizma.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Gaj Sempronij Grakh
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Grško gledališče
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Hefajst
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Hera
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Hermes
Hipostil
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Hipostil
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Hofburg
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Inn
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Jonski slog
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Kapitel
Karl Renner
Karl Renner, avstrijski pravnik in politik, * 14. december 1870, Unter-Tannowitz (Dolní Dunajovice; Moravska), † 31. december 1950, Dunaj.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Karl Renner
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Kip
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Konstantin I. Veliki
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Korintski slog
Kvadriga
Kip kvadrige iz Braunschweiga Kvadriga je bil v Antiki voz, ki ga vlečejo štirje vzporedno vpreženi konji.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Kvadriga
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Laba
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Lucij Anej Seneka
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Mark Tulij Cicero
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Marmor
Metonimija
Metonimíja (metōnymía – zamenjava imena ali napačno imenovanje) ali preimenovanje je retorična figura, v kateri je ime za neko stvar zamenjano z drugim imenom, ki je s prvim v vzročni ali kateri drugi zvezi.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Metonimija
Mir (družbeno stanje)
Simbol za mir Mir opisuje družbo ali razmerje, ki operira harmonično in brez nasilnega konflikta.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Mir (družbeno stanje)
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Neoklasicizem
Nike
Bronasti kip Nike iz Louvra Skulptura Nike v Efezu Nike, tudi Nika (nīke), je v grški mitologiji boginja zmage.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Nike
Numa Pompilij
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Numa Pompilij
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Ogrska
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Palmeta
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Peristil
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Pilaster
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Portal
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Portik
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Pozejdon
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Relief (umetnost)
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Steber
Stilobat
V klasični grški arhitekturi je stilobat (grško: στυλοβάτης) zgornja stopnja krepisa, stopničaste ploščadi, na kateri stojijo kolonade tempeljskih stebrov.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Stilobat
Tomáš Garrigue Masaryk
Tomáš Garrigue Masaryk, češkoslovaški politik, sociolog in filozof, * 7. marec 1850, Hodonín, † 14. september 1937, Lány.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Tomáš Garrigue Masaryk
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Vltava
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Vrlina
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Stavba avstrijskega Parlamenta in Zevs