Hitreje kot brskalnik!
87 odnosi: Aldo Rupel, Alpe, Andrej Gosar, Avstrija, Avstro-Ogrska, Šomodska županija, Štajerska, Žumberak, Čabar, Čehi, Beneška republika, Beneška Slovenija, Bogo Grafenauer, Bolgari, Celje, Cislajtanija, Dolenjska, Dolina, Dravska banovina, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Druga svetovna vojna, Evropa, Fašizem, Ferdo Gestrin, Franki, Furlanija, Goriška, Gorica, Gorski kotar, Gradiščanska, Gradišče, Habsburžani, Hrvaška, Hrvati, Ilirske province, Istra, Italija, Italijanščina, Izola, Janko Prunk, Jernej Kopitar, Jože Pirjevec, Josip Gruden, Južna Koroška (Avstrija), Jugoslavija, Karantanija, Kočevje, Koper, Koroški Slovenci, Kranjska, ..., Krmin, Latinščina, Madžarska, Maribor, Milje, Mitja Ferenc, Nacionalsocializem, Nemščina, Notranja Avstrija, Občina Hrpelje - Kozina, Peter Štih, Peter Vodopivec, Piran, Porabski Slovenci, Prekmurje, Primož Trubar, Prva svetovna vojna, Ptuj, Reka, Rusi, Seznam nemških imen krajev v Sloveniji, Slovaki, Slovani, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska krajina, Slovenska matica, Srbi, Sveto rimsko cesarstvo, Trbiž, Trst, Vasko Simoniti, Zagreb, Zedinjena Slovenija, Zgodovina Slovenije, Ziljska dolina. Razširi indeks (37 več) »
Aldo Rupel
Aldo Rupel, slovenski pisatelj, športni pedagog in prevajalec, * 24. februar 1941, Trst.
Novo!!: Slovenske dežele in Aldo Rupel · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Slovenske dežele in Alpe · Poglej več »
Andrej Gosar
Andrej Gosar, slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog, * 30. november 1887, Logatec, † 21. april 1970, Ljubljana.
Novo!!: Slovenske dežele in Andrej Gosar · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Slovenske dežele in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Slovenske dežele in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šomodska županija
Šomodska županija (Somogy megye) je županija na jugozahodu Madžarske.
Novo!!: Slovenske dežele in Šomodska županija · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Slovenske dežele in Štajerska · Poglej več »
Žumberak
Žumberak je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Žumberak Zagrebške županije.
Novo!!: Slovenske dežele in Žumberak · Poglej več »
Čabar
Čabar (svn Čeber - tako mu pravijo tudi domačini) je mesto z okoli 400 prebivalci na Hrvaškem, v skrajnem severnem kotu Gorskega kotarja ob meji s Slovenijo in upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.
Novo!!: Slovenske dežele in Čabar · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Slovenske dežele in Čehi · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Slovenske dežele in Beneška republika · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Slovenske dežele in Beneška Slovenija · Poglej več »
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Novo!!: Slovenske dežele in Bogo Grafenauer · Poglej več »
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Novo!!: Slovenske dežele in Bolgari · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Slovenske dežele in Celje · Poglej več »
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Novo!!: Slovenske dežele in Cislajtanija · Poglej več »
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Novo!!: Slovenske dežele in Dolenjska · Poglej več »
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Novo!!: Slovenske dežele in Dolina · Poglej več »
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Novo!!: Slovenske dežele in Dravska banovina · Poglej več »
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Novo!!: Slovenske dežele in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Slovenske dežele in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Slovenske dežele in Evropa · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Slovenske dežele in Fašizem · Poglej več »
Ferdo Gestrin
Ferdo Gestrin, slovenski zgodovinar, profesor in akademik, * 8. oktober 1916, Ljubljana, † 9. april 1999, Bled.
Novo!!: Slovenske dežele in Ferdo Gestrin · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Slovenske dežele in Franki · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Slovenske dežele in Furlanija · Poglej več »
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Novo!!: Slovenske dežele in Goriška · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Slovenske dežele in Gorica · Poglej več »
Gorski kotar
Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.
Novo!!: Slovenske dežele in Gorski kotar · Poglej več »
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.
Novo!!: Slovenske dežele in Gradiščanska · Poglej več »
Gradišče
Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.
Novo!!: Slovenske dežele in Gradišče · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Slovenske dežele in Habsburžani · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Slovenske dežele in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Slovenske dežele in Hrvati · Poglej več »
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Novo!!: Slovenske dežele in Ilirske province · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Slovenske dežele in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Slovenske dežele in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Slovenske dežele in Italijanščina · Poglej več »
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Novo!!: Slovenske dežele in Izola · Poglej več »
Janko Prunk
Janko Prunk,, slovenski zgodovinar in politik, * 30. december 1942, Loka pri Zidanem Mostu.
Novo!!: Slovenske dežele in Janko Prunk · Poglej več »
Jernej Kopitar
link.
Novo!!: Slovenske dežele in Jernej Kopitar · Poglej več »
Jože Pirjevec
Jože Pirjevec (nekaj časa Giuseppe Pierazzi), slovenski zgodovinar, * 1. junij 1940, Trst.
Novo!!: Slovenske dežele in Jože Pirjevec · Poglej več »
Josip Gruden
Josip Valentin Gruden, slovenski rimskokatoliški duhovnik in zgodovinar, * 14. februar 1869, Ljubljana, † 1. oktober 1922, Ljubljana.
Novo!!: Slovenske dežele in Josip Gruden · Poglej več »
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Novo!!: Slovenske dežele in Južna Koroška (Avstrija) · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Slovenske dežele in Jugoslavija · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Slovenske dežele in Karantanija · Poglej več »
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Slovenske dežele in Kočevje · Poglej več »
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Novo!!: Slovenske dežele in Koper · Poglej več »
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Novo!!: Slovenske dežele in Koroški Slovenci · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Slovenske dežele in Kranjska · Poglej več »
Krmin
Krmin (italijansko oz. furlansko Cormòns) je naselje in občina z okoli 7.200 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Slovenske dežele in Krmin · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Slovenske dežele in Latinščina · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Slovenske dežele in Madžarska · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Slovenske dežele in Maribor · Poglej več »
Milje
Milje so lahko.
Novo!!: Slovenske dežele in Milje · Poglej več »
Mitja Ferenc
Mitja Ferenc, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor za novejšo zgodovino in pevec zabavne glasbe, * 21. marec 1960, Ljubljana.
Novo!!: Slovenske dežele in Mitja Ferenc · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Slovenske dežele in Nacionalsocializem · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Slovenske dežele in Nemščina · Poglej več »
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Novo!!: Slovenske dežele in Notranja Avstrija · Poglej več »
Občina Hrpelje - Kozina
Občina Hrpelje - Kozina je ena od kraških občin v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Slovenske dežele in Občina Hrpelje - Kozina · Poglej več »
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Novo!!: Slovenske dežele in Peter Štih · Poglej več »
Peter Vodopivec
Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, * 7. julij, 1946, Beograd.
Novo!!: Slovenske dežele in Peter Vodopivec · Poglej več »
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Novo!!: Slovenske dežele in Piran · Poglej več »
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Novo!!: Slovenske dežele in Porabski Slovenci · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Slovenske dežele in Prekmurje · Poglej več »
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Novo!!: Slovenske dežele in Primož Trubar · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Slovenske dežele in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Novo!!: Slovenske dežele in Ptuj · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Slovenske dežele in Reka · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Slovenske dežele in Rusi · Poglej več »
Seznam nemških imen krajev v Sloveniji
Nemška imena (eksonimi) krajev v (današnji) Sloveniji.
Novo!!: Slovenske dežele in Seznam nemških imen krajev v Sloveniji · Poglej več »
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Novo!!: Slovenske dežele in Slovaki · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Slovenske dežele in Slovani · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Slovenske dežele in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Slovenske dežele in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Slovenske dežele in Slovenija · Poglej več »
Slovenska krajina
Slovenska krajina je ime več zgodovinskih pokrajin.
Novo!!: Slovenske dežele in Slovenska krajina · Poglej več »
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Novo!!: Slovenske dežele in Slovenska matica · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Slovenske dežele in Srbi · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Slovenske dežele in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Novo!!: Slovenske dežele in Trbiž · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Slovenske dežele in Trst · Poglej več »
Vasko Simoniti
Vasko Simoniti, slovenski zgodovinar in politik, * 23. marec 1951, Ljubljana Simoniti je doktor zgodovinskih znanosti in upokojeni redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Slovenske dežele in Vasko Simoniti · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Slovenske dežele in Zagreb · Poglej več »
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Novo!!: Slovenske dežele in Zedinjena Slovenija · Poglej več »
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Slovenske dežele in Zgodovina Slovenije · Poglej več »
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Novo!!: Slovenske dežele in Ziljska dolina · Poglej več »
