Precesija enakonočij in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Precesija enakonočij in Seznam astronomskih vsebin

Precesija enakonočij vs. Seznam astronomskih vsebin

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Abdurahman Ali Sufi in Precesija enakonočij · Abdurahman Ali Sufi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Agripa (astronom)

Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.

Agripa (astronom) in Precesija enakonočij · Agripa (astronom) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Albatani in Precesija enakonočij · Albatani in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Almagest in Precesija enakonočij · Almagest in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Apsidna točka in Precesija enakonočij · Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Precesija enakonočij · Aristarh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Aristil

Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.

Aristil in Precesija enakonočij · Aristil in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asterizem

Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze.

Asterizem in Precesija enakonočij · Asterizem in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Astronomska konstanta in Precesija enakonočij · Astronomska konstanta in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomsko telo in Precesija enakonočij · Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Bhaskara in Precesija enakonočij · Bhaskara in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Bibavica in Precesija enakonočij · Bibavica in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Bik (ozvezdje)

Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Bik (ozvezdje) in Precesija enakonočij · Bik (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Dan in Precesija enakonočij · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Datum

Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.

Datum in Precesija enakonočij · Datum in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Deklinacija in Precesija enakonočij · Deklinacija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekliptični koordinatni sistem

Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.

Ekliptični koordinatni sistem in Precesija enakonočij · Ekliptični koordinatni sistem in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Ekliptika in Precesija enakonočij · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Precesija enakonočij · Ekvator in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Enakonočje in Precesija enakonočij · Enakonočje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Epoha (astronomija) in Precesija enakonočij · Epoha (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Geocentrični model in Precesija enakonočij · Geocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Precesija enakonočij · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gostosevci

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.

Gostosevci in Precesija enakonočij · Gostosevci in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Hiparh in Precesija enakonočij · Hiparh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Inercialni opazovalni sistem in Precesija enakonočij · Inercialni opazovalni sistem in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Precesija enakonočij · Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Izsrednost tira in Precesija enakonočij · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Jean le Rond d'Alembert in Precesija enakonočij · Jean le Rond d'Alembert in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Journal for the History of Astronomy

Journal for the History of Astronomy (standardna okrajšava po ISO 4 J. Hist. Astron.) je strokovna znanstvena akademska revija, ki v angleščini objavlja članke s področja zgodovine astronomije v disciplini zgodovina in filozofija znanosti.

Journal for the History of Astronomy in Precesija enakonočij · Journal for the History of Astronomy in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Julijansko leto in Precesija enakonočij · Julijansko leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Kalip in Precesija enakonočij · Kalip in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kefej (ozvezdje)

Kefej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Kefej (ozvezdje) in Precesija enakonočij · Kefej (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Keplerjevi zakoni in Precesija enakonočij · Keplerjevi zakoni in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Kidinu in Precesija enakonočij · Kidinu in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Koledar in Precesija enakonočij · Koledar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Kotna hitrost in Precesija enakonočij · Kotna hitrost in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Krogla in Precesija enakonočij · Krogla in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lastno gibanje

Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.

Lastno gibanje in Precesija enakonočij · Lastno gibanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Lega in Precesija enakonočij · Lega in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Letni časi in Precesija enakonočij · Letni časi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Leto in Precesija enakonočij · Leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Longituda

Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.

Longituda in Precesija enakonočij · Longituda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Precesija enakonočij · Luna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lunin mesec

Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).

Lunin mesec in Precesija enakonočij · Lunin mesec in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Lunin mrk in Precesija enakonočij · Lunin mrk in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Mednarodna astronomska zveza in Precesija enakonočij · Mednarodna astronomska zveza in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Menelaj

V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.

Menelaj in Precesija enakonočij · Menelaj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Meton in Precesija enakonočij · Meton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Mezoameriški koledar dolgega štetja in Precesija enakonočij · Mezoameriški koledar dolgega štetja in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Mrk in Precesija enakonočij · Mrk in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Nagib vrtilne osi in Precesija enakonočij · Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Naklon tira in Precesija enakonočij · Naklon tira in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.

Nasir at-Tusi in Precesija enakonočij · Nasir at-Tusi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Navidezna lega Sonca

W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.

Navidezna lega Sonca in Precesija enakonočij · Navidezna lega Sonca in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Navidezni sij in Precesija enakonočij · Navidezni sij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Nebesni koordinatni sistem in Precesija enakonočij · Nebesni koordinatni sistem in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesni pol

Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.

Nebesni pol in Precesija enakonočij · Nebesni pol in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Nikolaj Kopernik in Precesija enakonočij · Nikolaj Kopernik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Nutacija in Precesija enakonočij · Nutacija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Obzorje in Precesija enakonočij · Obzorje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Opozicija (astronomija) in Precesija enakonočij · Opozicija (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Osončje in Precesija enakonočij · Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Oven (ozvezdje)

Oven je ozvezdje živalskega kroga.

Oven (ozvezdje) in Precesija enakonočij · Oven (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Ozvezdje in Precesija enakonočij · Ozvezdje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Paralaksa in Precesija enakonočij · Paralaksa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Planet in Precesija enakonočij · Planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Plimska sila in Precesija enakonočij · Plimska sila in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Pomladišče in Precesija enakonočij · Pomladišče in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Precesija in Precesija enakonočij · Precesija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Precesija enakonočij in Precesija enakonočij · Precesija enakonočij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Precesija enakonočij in Ptolemaj · Ptolemaj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Precesija enakonočij in Rektascenzija · Rektascenzija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ribi (ozvezdje)

Ribi (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Precesija enakonočij in Ribi (ozvezdje) · Ribi (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Precesija enakonočij in Saroški cikel · Saroški cikel in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Precesija enakonočij in Sekunda · Sekunda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Precesija enakonočij in Severnica · Severnica in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Precesija enakonočij in Sidersko leto · Seznam astronomskih vsebin in Sidersko leto · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Precesija enakonočij in Simon Newcomb · Seznam astronomskih vsebin in Simon Newcomb · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Precesija enakonočij in Sončev obrat · Seznam astronomskih vsebin in Sončev obrat · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Precesija enakonočij in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Precesija enakonočij in Splošni gravitacijski zakon · Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Svetlobno onesnaženje

avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Precesija enakonočij in Svetlobno onesnaženje · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno onesnaženje · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Precesija enakonočij in Tabit ibn Kora · Seznam astronomskih vsebin in Tabit ibn Kora · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Precesija enakonočij in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Precesija enakonočij in Telo (fizika) · Seznam astronomskih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Precesija enakonočij in Teon II. · Seznam astronomskih vsebin in Teon II. · Poglej več »

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Precesija enakonočij in Timoharis · Seznam astronomskih vsebin in Timoharis · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Precesija enakonočij in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir · Poglej več »

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Precesija enakonočij in Tropsko leto · Seznam astronomskih vsebin in Tropsko leto · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Precesija enakonočij in Tycho Brahe · Seznam astronomskih vsebin in Tycho Brahe · Poglej več »

Vega (zvezda)

Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Precesija enakonočij in Vega (zvezda) · Seznam astronomskih vsebin in Vega (zvezda) · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Precesija enakonočij in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Precesija enakonočij in Zemljina masa · Seznam astronomskih vsebin in Zemljina masa · Poglej več »

Zmaj (ozvezdje)

Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Precesija enakonočij in Zmaj (ozvezdje) · Seznam astronomskih vsebin in Zmaj (ozvezdje) · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Precesija enakonočij in Zodiak · Seznam astronomskih vsebin in Zodiak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Precesija enakonočij in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Poglej več »

Zvezdna karta

Kit. Zvezdna karta je zemljevid nočnega neba.

Precesija enakonočij in Zvezdna karta · Seznam astronomskih vsebin in Zvezdna karta · Poglej več »