Odpri v Google MapsKazalo
117 odnosi: Aare, Alemani, Alpe, Alpidska orogeneza, Alzacija, Amsterdam, Anatolija, Antika, Antwerpen, Ardeni, Arnhem, Atlantski ocean, Avstrija, Šelda, Švica, Črno morje, Baden-Württemberg, Bamberg, Basel, Bavarska, Bifurkacija, Bodensko jezero, Bonn, Bospor, Bronasta doba, Chur, Düsseldorf, Dettifoss, Doggerland, Donava, Eocen, Erozija, Evropa, Evropski parlament, Flimsov plaz, Francija, Geografija, Geologija, Gozd, Grad, Graubünden, Hessen, Islandija, Italija, Jezero, Jura, Kanal Ren-Majna-Donava, Kanjon, Kanton, Kantoni Švice, ... Razširi indeks (67 več) »
- Geografija Evrope
- Reke na Nizozemskem
- Reke v Švici
- Reke v Avstriji
- Reke v Franciji
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Poglej Ren in Aare
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Ren in Alemani
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Ren in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Ren in Alpidska orogeneza
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Ren in Alzacija
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Ren in Amsterdam
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Ren in Anatolija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Ren in Antika
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Ren in Antwerpen
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Ren in Ardeni
Arnhem
Arnhem (tudi Èrnem) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske; je glavno mesto province Gelderland in leži ob reki Nederrijn.
Poglej Ren in Arnhem
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Ren in Atlantski ocean
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ren in Avstrija
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Ren in Šelda
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Ren in Švica
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Ren in Črno morje
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Ren in Baden-Württemberg
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Ren in Bamberg
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Ren in Basel
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Ren in Bavarska
Bifurkacija
Bifurkacija v Hövelhofu, Nemčija Bifurkacija (tudi viličenje ali raztočje reke, latinsko bifurcus - razvoden) je pojav praviloma v nižinskih, zamočvirjenih predelih rečnega toka.
Poglej Ren in Bifurkacija
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Ren in Bodensko jezero
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Ren in Bonn
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Ren in Bospor
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Ren in Bronasta doba
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Ren in Chur
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Ren in Düsseldorf
Dettifoss
Dettifoss (islandska izgovorjava) je slap v narodnem parku Vatnajökull na severovzhodu Islandije in slovi kot drugi najmočnejši slap v Evropi za Renskimi slapovi.
Poglej Ren in Dettifoss
Doggerland
Doggerland je bilo kopno območje, zdaj ležeče pod južnim Severnim morjem, ki je povezovalo Veliko Britanijo s celinsko Evropo med zadnjo ledeno dobo in po njej.
Poglej Ren in Doggerland
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Ren in Donava
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Ren in Eocen
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Ren in Erozija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ren in Evropa
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Poglej Ren in Evropski parlament
Flimsov plaz
Flimsov plaz je največji znan plaz v Alpah, ki se je sprožil pred približno 10.000 leti v današnji vzhodni Švici in je največji na svetu, katerega učinki so še vedno vidni.
Poglej Ren in Flimsov plaz
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ren in Francija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Ren in Geografija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Ren in Geologija
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Ren in Gozd
Grad
pa tudi.
Poglej Ren in Grad
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Ren in Graubünden
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Ren in Hessen
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Ren in Islandija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ren in Italija
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Ren in Jezero
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Ren in Jura
Kanal Ren-Majna-Donava
Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.
Poglej Ren in Kanal Ren-Majna-Donava
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Poglej Ren in Kanjon
Kanton
Kanton kot zemljepisno lastno ime lahko pomeni.
Poglej Ren in Kanton
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Ren in Kantoni Švice
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Ren in Köln
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Ren in Koblenz
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Poglej Ren in Konstanca, Nemčija
Lahn
Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.
Poglej Ren in Lahn
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Ren in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Ren in Ledenik
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Ren in Lihtenštajn
Lorelaj
Lorelaj pri St. Goarju Zemljevid Zgornje srednje doline Rena Signalna postaja Bankeck, St. Goar Lorelaj (tudi Lorelei, Loreleï, Lore Lay, Lore-Ley, Lurley, Lurelei, Lurlei) je skalna gmota iz skrilavca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v Zgornji srednji dolini Rena v Sankt Goarshausnu, Porenje - Pfalška, na vzhodnem, desnem bregu reke Ren (v 555.
Poglej Ren in Lorelaj
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Ren in Mainz
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Ren in Majna
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ren in Mannheim
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Poglej Ren in Meander
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Ren in Meuse
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Ren in Mezozoik
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Ren in Miocen
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Ren in Mozela
Naravni rezervat
Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Poglej Ren in Naravni rezervat
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Ren in Nürnberg
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Poglej Ren in Neckar
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ren in Nemčija
Neuhausen am Rheinfall
Neuhausen am Rheinfall (do leta 1938 uradno Neuhausen) je mesto z okoli 10.000 prebivalci v Švici in drugo mesto po velikosti v kantonu Schaffhausen.
Poglej Ren in Neuhausen am Rheinfall
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Ren in Nijmegen
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Ren in Nizozemska
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Ren in Ocean Tetida
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Ren in Oligocen
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Ren in Otočje
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Ren in Pireneji
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Ren in Pleistocen
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Ren in Pliocen
Polder
Poljski travniki v bližini Schwedta med kraki Odre (Črpalka) mlini na nasipu poveljnika Overwaarda pri Kinderdijku Polder je hidrološka umetna depresija, obkrožena z jezovi, ki je s kanali in vodnimi izpusti povezana z vodo, ki ga obkroža.
Poglej Ren in Polder
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Ren in Porenje
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Ren in Porenje - Pfalška
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Ren in Povodje
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Ren in Predarlska
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Ren in Prekop
Projekt Delta (Nizozemska)
Pregledna karta projekta Delte, niz jezov, zapornic, nasipov in drugih naprav v južni Nizozemski in Zeelandu. Oosterscheldekering, največja od 13 zapornic v projektu Delta. Projekt Delta (nizozemsko Deltawerken) je niz gradbenih konstrukcij, ki vsebujejo zapornice, jezov, pregrad in nasipov, s katerimi se zaščiti velik del morske obale in rečne delte Rena, Meuse in Šelda na Nizozemskem.
Poglej Ren in Projekt Delta (Nizozemska)
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Ren in Puhlica
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Ren in Rastlinstvo
Rečna delta
Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.
Poglej Ren in Rečna delta
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Ren in Reka
Renski slapovi
Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.
Poglej Ren in Renski slapovi
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ren in Rimsko cesarstvo
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Ren in Rokavski preliv
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ren in Romunija
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Ren in Rona
Rotterdam
Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.
Poglej Ren in Rotterdam
Schaffhausen
Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.
Poglej Ren in Schaffhausen
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Ren in Schwarzwald
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Poglej Ren in Sena
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Ren in Severno morje
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Ren in Severno Porenje - Vestfalija
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Ren in Soteska
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Ren in Srednji vek
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ren in Sredozemsko morje
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Ren in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ren in Sveto rimsko cesarstvo
Taunus
Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.
Poglej Ren in Taunus
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Ren in Tektonika plošč
Temza
Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.
Poglej Ren in Temza
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Ren in Trias
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Ren in Tundra
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ren in Ukrajina
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Ren in Utrecht
Via Mala
Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.
Poglej Ren in Via Mala
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Ren in Vogezi
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Ren in Zgornja dolina Rena
Zgornja srednja dolina Rena
Soteska Rena imenovana tudi Kulturna krajina ob srednjem Renu je bila vključena na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine 27.
Poglej Ren in Zgornja srednja dolina Rena
Glej tudi
Geografija Evrope
Reke na Nizozemskem
Reke v Švici
Reke v Avstriji
Reke v Franciji
Prav tako znan kot Nederrijn.