Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin
Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin še 40 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrew John Wiles, Bernoullijevo število, E (matematična konstanta), Fermatov veliki izrek, Kongruenca, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Naravni logaritem, Neskončnost, Obseg algebrskih števil, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Racionalno število, Soda in liha števila, Zaporedje, 101 (število), 103 (število), 11 (število), 13 (število), 131 (število), 149 (število), 157 (število), 17 (število), 19 (število), 23 (število), 29 (število), 3 (število), 31 (število), ..., 37 (število), 41 (število), 43 (število), 47 (število), 5 (število), 53 (število), 59 (število), 61 (število), 67 (število), 7 (število). Razširi indeks (10 več) »
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Andrew John Wiles in Regularno praštevilo · Andrew John Wiles in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Bernoullijevo število in Regularno praštevilo · Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin ·
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
E (matematična konstanta) in Regularno praštevilo · E (matematična konstanta) in Seznam matematičnih vsebin ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Fermatov veliki izrek in Regularno praštevilo · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin ·
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Kongruenca in Regularno praštevilo · Kongruenca in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Matematični dokaz in Regularno praštevilo · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Regularno praštevilo · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Množica in Regularno praštevilo · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Naravni logaritem in Regularno praštevilo · Naravni logaritem in Seznam matematičnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Regularno praštevilo · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Obseg algebrskih števil in Regularno praštevilo · Obseg algebrskih števil in Seznam matematičnih vsebin ·
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Potenciranje in Regularno praštevilo · Potenciranje in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Praštevilo in Regularno praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin ·
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Praštevilski dvojček in Regularno praštevilo · Praštevilski dvojček in Seznam matematičnih vsebin ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Racionalno število in Regularno praštevilo · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Regularno praštevilo in Soda in liha števila · Seznam matematičnih vsebin in Soda in liha števila ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Regularno praštevilo in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
101 (število) in Regularno praštevilo · 101 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
103 (število)
103 (stó trí) je naravno število, za katero velja 103.
103 (število) in Regularno praštevilo · 103 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
11 (število) in Regularno praštevilo · 11 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
13 (število) in Regularno praštevilo · 13 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
131 (število)
131 (stó ênaintrídeset) je naravno število, za katero velja 131.
131 (število) in Regularno praštevilo · 131 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
149 (število)
149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.
149 (število) in Regularno praštevilo · 149 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
157 (število)
157 (stó sedeminpétdeset) je naravno število, za katero velja 157.
157 (število) in Regularno praštevilo · 157 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
17 (število) in Regularno praštevilo · 17 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
19 (število) in Regularno praštevilo · 19 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
23 (število)
23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.
23 (število) in Regularno praštevilo · 23 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
29 (število) in Regularno praštevilo · 29 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
3 (število) in Regularno praštevilo · 3 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
31 (število) in Regularno praštevilo · 31 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
37 (število) in Regularno praštevilo · 37 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
41 (število)
41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.
41 (število) in Regularno praštevilo · 41 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
43 (število) in Regularno praštevilo · 43 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
47 (število) in Regularno praštevilo · 47 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
5 (število) in Regularno praštevilo · 5 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
53 (število) in Regularno praštevilo · 53 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
59 (število)
59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.
59 (število) in Regularno praštevilo · 59 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
61 (število)
61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.
61 (število) in Regularno praštevilo · 61 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
67 (število) in Regularno praštevilo · 67 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
7 (število) in Regularno praštevilo · 7 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin
Regularno praštevilo 41 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 40, indeks Jaccard je 1.78% = 40 / (41 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
