Hitreje kot brskalnik!
150 odnosi: Abasidi, Abdurahman Ali Sufi, Agripa (astronom), Al-Mamun, Albatani, Almagest, Apsidna točka, Aristarh, Aristil, Asterizem, Astronomska konstanta, Astronomsko telo, Babilonski koledar, Bhaskara, Bibavica, Bik (ozvezdje), Centripetalna sila, Dan, Datum, De revolutionibus orbium coelestium, Deklinacija, Dendera, Dvojica sil, Ekliptični koordinatni sistem, Ekliptika, Ekvator, Enakonočje, Enotski vektor, Epoha (astronomija), Eulerjevi koti, Evklid, Geocentrični model, Geodezija, Gibanje, Gostosevci, Grki, Hiparh, Hiparhov cikel, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Izsrednost tira, Jean le Rond d'Alembert, Journal for the History of Astronomy, Julijansko leto, Kaldeja, Kalip, Kalpa (budizem), Karnak, Kefej (ozvezdje), Keplerjevi zakoni, ..., Kidinu, Koledar, Kongresna knjižnica, Kotna hitrost, Kotna izsrednost, Kotna minuta in sekunda, Krožnica, Krogla, Laboratorij za reaktivni pogon, Lastno gibanje, Lega, Letni časi, Leto, Longituda, Luna, Lunin mesec, Lunin mrk, Lunina tirnica, Mala in velika polos, Mednarodna astronomska zveza, Mehanizem z Antikitere, Menelaj, Meritev, Meton, Mezoameriški koledar dolgega štetja, Milijarda, Mrk, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, NASA, Nasir at-Tusi, Navidezna lega Sonca, Navidezni sij, Navor, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni pol, Nekropola v Gizi, Nikolaj Kopernik, Nutacija, Obzorje, Obzornik za matematiko in fiziko, Ocean, Opozicija (astronomija), Os vrtenja, Osončje, Oven (ozvezdje), Ozvezdje, Paralaksa, Philosophiae naturalis principia mathematica, Pi, Planet, Plimska sila, Pomladišče, Precesija, Precesija enakonočij, Prokl, Ptolemaj, Ptolemajsko kraljestvo, Radian, Rektascenzija, Ribi (ozvezdje), Saroški cikel, Sekunda, Severnica, Sidersko leto, Sila, Simon Newcomb, Sončev obrat, Sonce, Spirala, Sploščeni sferoid, Splošni gravitacijski zakon, Spremenljivka, Stari Egipt, Stožec, Svetlobno onesnaženje, Tabit ibn Kora, Težišče, Težnost, Telo (fizika), Teon II., Timoharis, Tir, Točka (geometrija), Tropsko leto, Tycho Brahe, Vega (zvezda), Vektor (matematika), Veliko leto, Vrtavka, Vrtenje, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment, Zemlja, Zemljin polmer, Zemljina masa, Zmaj (ozvezdje), Zodiak, Zvezda, Zvezdna karta. Razširi indeks (100 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Precesija enakonočij in Abasidi · Poglej več »
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Novo!!: Precesija enakonočij in Abdurahman Ali Sufi · Poglej več »
Agripa (astronom)
Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.
Novo!!: Precesija enakonočij in Agripa (astronom) · Poglej več »
Al-Mamun
Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.
Novo!!: Precesija enakonočij in Al-Mamun · Poglej več »
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Novo!!: Precesija enakonočij in Albatani · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Precesija enakonočij in Almagest · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Apsidna točka · Poglej več »
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Novo!!: Precesija enakonočij in Aristarh · Poglej več »
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Novo!!: Precesija enakonočij in Aristil · Poglej več »
Asterizem
Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze.
Novo!!: Precesija enakonočij in Asterizem · Poglej več »
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Novo!!: Precesija enakonočij in Astronomska konstanta · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Precesija enakonočij in Astronomsko telo · Poglej več »
Babilonski koledar
Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.
Novo!!: Precesija enakonočij in Babilonski koledar · Poglej več »
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Novo!!: Precesija enakonočij in Bhaskara · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Precesija enakonočij in Bibavica · Poglej več »
Bik (ozvezdje)
Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Precesija enakonočij in Bik (ozvezdje) · Poglej več »
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Centripetalna sila · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Precesija enakonočij in Dan · Poglej več »
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Datum · Poglej več »
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
Novo!!: Precesija enakonočij in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Novo!!: Precesija enakonočij in Deklinacija · Poglej več »
Dendera
Dendera (arabsko دندرة Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Dendera · Poglej več »
Dvojica sil
Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.
Novo!!: Precesija enakonočij in Dvojica sil · Poglej več »
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ekliptični koordinatni sistem · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Precesija enakonočij in Ekliptika · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ekvator · Poglej več »
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Novo!!: Precesija enakonočij in Enakonočje · Poglej več »
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Novo!!: Precesija enakonočij in Enotski vektor · Poglej več »
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Novo!!: Precesija enakonočij in Epoha (astronomija) · Poglej več »
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Novo!!: Precesija enakonočij in Eulerjevi koti · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Precesija enakonočij in Evklid · Poglej več »
Geocentrični model
''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Geocentrični model · Poglej več »
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Novo!!: Precesija enakonočij in Geodezija · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Gibanje · Poglej več »
Gostosevci
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.
Novo!!: Precesija enakonočij in Gostosevci · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Precesija enakonočij in Grki · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Precesija enakonočij in Hiparh · Poglej več »
Hiparhov cikel
Grški astronom Hiparh je vpeljal dva cikla, ki sta bila v literaturi po njem poimenovana šele po njegovi smrti.
Novo!!: Precesija enakonočij in Hiparhov cikel · Poglej več »
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Novo!!: Precesija enakonočij in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Precesija enakonočij in Isaac Newton · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Izsrednost tira · Poglej več »
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Novo!!: Precesija enakonočij in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »
Journal for the History of Astronomy
Journal for the History of Astronomy (standardna okrajšava po ISO 4 J. Hist. Astron.) je strokovna znanstvena akademska revija, ki v angleščini objavlja članke s področja zgodovine astronomije v disciplini zgodovina in filozofija znanosti.
Novo!!: Precesija enakonočij in Journal for the History of Astronomy · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: Precesija enakonočij in Julijansko leto · Poglej več »
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kaldeja · Poglej več »
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kalip · Poglej več »
Kalpa (budizem)
Kalpa je pri budistih svetovno obdobje, ki ga imajo kot osnovo za računanje časa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kalpa (budizem) · Poglej več »
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Novo!!: Precesija enakonočij in Karnak · Poglej več »
Kefej (ozvezdje)
Kefej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kefej (ozvezdje) · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Precesija enakonočij in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kidinu · Poglej več »
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Novo!!: Precesija enakonočij in Koledar · Poglej več »
Kongresna knjižnica
Kongresna knjižnica (uradno) je študijska knjižnica s sedežem v Washingtonu, ZDA, ki uradno deluje v podporo Kongresa Združenih držav Amerike, a je odprta tudi za javnost in velja za de facto nacionalno knjižnico ZDA.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kongresna knjižnica · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kotna hitrost · Poglej več »
Kotna izsrednost
Definicija kotne izsrednosti za eliptično tirnico nebesnega telesa. Kotna izsrednost (oznaka φ, včasih tudi œ ali ε) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kotna izsrednost · Poglej več »
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Novo!!: Precesija enakonočij in Kotna minuta in sekunda · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Precesija enakonočij in Krožnica · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Krogla · Poglej več »
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Novo!!: Precesija enakonočij in Laboratorij za reaktivni pogon · Poglej več »
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Lastno gibanje · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Precesija enakonočij in Lega · Poglej več »
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Novo!!: Precesija enakonočij in Letni časi · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Precesija enakonočij in Leto · Poglej več »
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Precesija enakonočij in Longituda · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Precesija enakonočij in Luna · Poglej več »
Lunin mesec
Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).
Novo!!: Precesija enakonočij in Lunin mesec · Poglej več »
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Novo!!: Precesija enakonočij in Lunin mrk · Poglej več »
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Novo!!: Precesija enakonočij in Lunina tirnica · Poglej več »
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Novo!!: Precesija enakonočij in Mala in velika polos · Poglej več »
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Novo!!: Precesija enakonočij in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »
Mehanizem z Antikitere
Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).
Novo!!: Precesija enakonočij in Mehanizem z Antikitere · Poglej več »
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Novo!!: Precesija enakonočij in Menelaj · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Precesija enakonočij in Meritev · Poglej več »
Meton
Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.
Novo!!: Precesija enakonočij in Meton · Poglej več »
Mezoameriški koledar dolgega štetja
year.
Novo!!: Precesija enakonočij in Mezoameriški koledar dolgega štetja · Poglej več »
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Novo!!: Precesija enakonočij in Milijarda · Poglej več »
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Novo!!: Precesija enakonočij in Mrk · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Naklon tira · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Precesija enakonočij in NASA · Poglej več »
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Novo!!: Precesija enakonočij in Nasir at-Tusi · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Precesija enakonočij in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Precesija enakonočij in Navidezni sij · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Precesija enakonočij in Navor · Poglej več »
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Novo!!: Precesija enakonočij in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »
Nebesni pol
Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Nebesni pol · Poglej več »
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Novo!!: Precesija enakonočij in Nekropola v Gizi · Poglej več »
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Novo!!: Precesija enakonočij in Nikolaj Kopernik · Poglej več »
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Novo!!: Precesija enakonočij in Nutacija · Poglej več »
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Novo!!: Precesija enakonočij in Obzorje · Poglej več »
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Novo!!: Precesija enakonočij in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ocean · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Precesija enakonočij in Os vrtenja · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Precesija enakonočij in Osončje · Poglej več »
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Novo!!: Precesija enakonočij in Oven (ozvezdje) · Poglej več »
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ozvezdje · Poglej več »
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Novo!!: Precesija enakonočij in Paralaksa · Poglej več »
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Novo!!: Precesija enakonočij in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Precesija enakonočij in Pi · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Planet · Poglej več »
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Novo!!: Precesija enakonočij in Plimska sila · Poglej več »
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Novo!!: Precesija enakonočij in Pomladišče · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Precesija enakonočij in Precesija · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Precesija enakonočij in Precesija enakonočij · Poglej več »
Prokl
Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.
Novo!!: Precesija enakonočij in Prokl · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ptolemaj · Poglej več »
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ptolemajsko kraljestvo · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Precesija enakonočij in Radian · Poglej več »
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Novo!!: Precesija enakonočij in Rektascenzija · Poglej več »
Ribi (ozvezdje)
Ribi (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Precesija enakonočij in Ribi (ozvezdje) · Poglej več »
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Novo!!: Precesija enakonočij in Saroški cikel · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Sekunda · Poglej več »
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Novo!!: Precesija enakonočij in Severnica · Poglej več »
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Precesija enakonočij in Sidersko leto · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Precesija enakonočij in Sila · Poglej več »
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Novo!!: Precesija enakonočij in Simon Newcomb · Poglej več »
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Novo!!: Precesija enakonočij in Sončev obrat · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Sonce · Poglej več »
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Novo!!: Precesija enakonočij in Spirala · Poglej več »
Sploščeni sferoid
Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.
Novo!!: Precesija enakonočij in Sploščeni sferoid · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Novo!!: Precesija enakonočij in Spremenljivka · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Precesija enakonočij in Stari Egipt · Poglej več »
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Stožec · Poglej več »
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Novo!!: Precesija enakonočij in Svetlobno onesnaženje · Poglej več »
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Novo!!: Precesija enakonočij in Tabit ibn Kora · Poglej več »
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Novo!!: Precesija enakonočij in Težišče · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Precesija enakonočij in Težnost · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Precesija enakonočij in Telo (fizika) · Poglej več »
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Novo!!: Precesija enakonočij in Teon II. · Poglej več »
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Novo!!: Precesija enakonočij in Timoharis · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Precesija enakonočij in Tir · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Precesija enakonočij in Točka (geometrija) · Poglej več »
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Novo!!: Precesija enakonočij in Tropsko leto · Poglej več »
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Novo!!: Precesija enakonočij in Tycho Brahe · Poglej več »
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Novo!!: Precesija enakonočij in Vega (zvezda) · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Precesija enakonočij in Vektor (matematika) · Poglej več »
Veliko leto
Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.
Novo!!: Precesija enakonočij in Veliko leto · Poglej več »
Vrtavka
Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.
Novo!!: Precesija enakonočij in Vrtavka · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Precesija enakonočij in Vrtenje · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Precesija enakonočij in Vrtilna količina · Poglej več »
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Novo!!: Precesija enakonočij in Vztrajnostni moment · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zemlja · Poglej več »
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zemljin polmer · Poglej več »
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zemljina masa · Poglej več »
Zmaj (ozvezdje)
Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zmaj (ozvezdje) · Poglej več »
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zodiak · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zvezda · Poglej več »
Zvezdna karta
Kit. Zvezdna karta je zemljevid nočnega neba.
Novo!!: Precesija enakonočij in Zvezdna karta · Poglej več »
Preusmerja sem:
Osna precesija, Planetarna precesija, Precesija Zemljine vrtilne osi, Splošna precesija.
